1. Prehrana doječe matere in pojavnost zdravstvenih težav pri dojenem otrokuManca Lovšin, 2025, magistrsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Dojenje je najprimernejši način hranjenja novorojenčkov. Danes so na voljo tudi različne mlečne formule, ki se postavljajo ob bok dojenju, vendar ima dojenje številne pozitivne učinke tako na mamo kot tudi na dojenega otroka. Sestava materinega mleka ustreza potrebam novorojenega otroka. Za uspešno dojenje in sestavo mleka sta pomembna tudi prehrana in življenjski slog doječe matere. Vključevanje vsaj treh obrokov ter vsaj dveh malic dnevno, ki so sestavljeni iz vseh skupin živil, je potrebno za dobro počutje mame ter tudi dojenega otroka. Škodljive navade, kot so uživanje alkohola, kofeina in nikotina, lahko negativno vplivajo na sestavo materinega mleka. Ker ima otrok oslabljen in nezrel imunski sistem, je bolj dovzeten za različne zdravstvene težave. Med najpogostejše sodijo funkcionalne bolezni prebavil, respiratorne bolezni ter alergije. Ključno vlogo pri podajanju informacij o dojenju, uravnoteženi prehrani in zdravstvenih težavah ima medicinska sestra.
Metoda: V teoretičnem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela s pregledovanjem, zbiranjem, ocenjevanjem in analiziranjem domače in tuje znanstvene ter strokovne literature. Pregledane so bile naslednje baze podatkov: MEDLINE, CINAHL, COBISS, Google Scholar, PubMed in ScienceDirect. Iskanje je potekalo v slovenskem in angleškem jeziku. Za zbiranje podatkov je bil uporabljen anketni vprašalnik, v raziskavo pa so bile vključene mame, ki trenutno dojijo ali so dojile v preteklosti. V empiričnem delu je bil uporabljen kvantitativni kavzalno-neeksperimentalni raziskovalni pristop.
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 695 anketirank, ki dojijo ali so imele izkušnjo z dojenjem. Večina anketirank izključno doji ter zaužije vsaj štiri obroke dnevno. Večinoma med dojenjem niso spreminjale svojih prehranjevalnih navad, vendar so pogosto izločile mlečne izdelke in sveže pripravljeno hrano. Menijo, da so prejele dovolj informacij o prehrani med dojenjem, o dojenju ter tudi o zdravstvenih težavah otrok, pri čemer so največ informacij pridobile od medicinskih sester. Med dojenjem večinoma niso uživale alkohola in nikotina, vendar so pogosteje pile kavo in pijače, ki vsebujejo kofein. Kot najpogostejše zdravstvene težave so navedle prebavne težave otrok, in sicer napenjanje oziroma želodčne krče ter polivanje. Manj zdravstvenih težav pri otrocih opažajo matere, ki se prehranjujejo z mešano oziroma raznoliko prehrano. Večina anketirank meni, da njihova prehrana ne vpliva na otrokovo počutje ali zdravstveno stanje.
Razprava: Prehrana doječe matere je ključnega pomena za njeno in otrokovo dobro počutje. Normalna in raznolika prehrana zagotavlja vnos vseh potrebnih hranil ter optimalno sestavo materinega mleka. Čeprav uživanje alkohola, kofeina in nikotina nima neposrednega vpliva na pojav zdravstvenih težav pri dojenem otroku, lahko negativno vpliva na optimalno sestavo materinega mleka. Ustrezne informacije o zdravi prehrani, dojenju in zdravstvenih težavah dojenih otrok, pridobljene v zdravstvenih ustanovah, so za doječe matere izjemno pomembne, saj večja ozaveščenost pozitivno vpliva na doječo mater in dojenega otroka. Prebavne težave ostajajo najpogostejše zdravstvene težave dojenih otrok in v prvih mesecih vplivajo na kakovost življenja celotne družine. Povezanost prehrane doječe matere z zdravstvenimi težavami dojenega otroka ostaja nejasna, zato bo potrebnih več raziskav ter dokazov o neposrednem vplivu.
Ključne besede: uravnotežena prehrana, prehrana doječe matere, dojenje, zdravstvene težave pri otrocih, vloga medicinske sestre
Objavljeno v ReVIS: 24.04.2025; Ogledov: 250; Prenosov: 4
 Celotno besedilo (1,74 MB) |
2. |
3. KOMUNICIRANJE V ZDRAVSTVENI NEGI: TEŽAVE ZDRAVSTVENIH DELAVCEV V KOMUNIKACIJI S PACIENTI Z DIAGNOZO DEMENCATjaša Milovanović, 2025, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Demenca je progresivna bolezen, ki zelo vpliva na sposobnost pacientov za verbalno in neverbalno komunikacijo, kar predstavlja velik izziv za zdravstvene delavce. Ti se pogosto soočajo s težavami pri razumevanju potreb in izražanja pacientov, kar zahteva uporabo prilagojenih strategij za izboljšanje komunikacije. Namen diplomske naloge je raziskati komunikacijske izzive, s katerimi se srečujejo zdravstveni delavci pri delu s pacienti, ki trpijo za demenco.
Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu z deskriptivno metodo. Z anketnim vprašalnikom smo pridobili primarne podatke. Vključili smo 100 zdravstvenih delavcev. Kot vir za sekundarno pridobivanje podatkov smo uporabili bibliografske baze (Google Učenjak, PubMed, Cobiss).
Rezultati: Komunikacijske težave v zdravstvenem okolju se najpogosteje kažejo kot ponavljanje istih besed, nerazumevanje pomena besed in iskanje ustreznih izrazov. Respondenti za premagovanje teh ovir najpogosteje uporabljajo prijazen ton in besedni izbor (84,3 %), razumevanje in potrpežljivost (66,3 %) ter fizično bližino (48,2 %). Zdravstveni delavci komunikacijske težave rešujejo predvsem z verbalnimi strategijami, pri čemer je ponavljanje navodil, kadar pacient ne razume (M = 4,8), najpogostejša metoda. Med oblikami neverbalne komunikacije pa je najpogostejši očesni stik (M = 4,5). Organizacijski dejavniki, ki otežujejo učinkovito komunikacijo, vključujejo nezadostno število zaposlenih in preobremenjenost delovnega okolja. Pri delu z dementnimi pacienti skoraj polovica respondentov (48,5 %) ne zaznava vpliva na svoje delo, medtem ko je za dobro četrtino respondentov ta vpliv pozitiven (27,3 %).
Sklep: Rezultati raziskave kažejo, da se zdravstveni delavci pri delu z dementnimi pacienti pogosto soočajo s ponavljajočimi se komunikacijskimi ovirami, kot so ponavljanje besed, nerazumevanje pomena in iskanje ustreznih izrazov. Ugotovljeno je bilo, da se ovire najpogosteje premagujejo z uporabo verbalne komunikacije, kot je ponavljanje navodil, in neverbalne komunikacije, na primer vzpostavljanje očesnega stika. Organizacijski dejavniki, kot sta pomanjkanje osebja in preobremenjenost delovnega okolja, dodatno otežujejo učinkovitost komunikacije. Kljub tem izzivom večina zdravstvenih delavcev delo z dementnimi pacienti ocenjuje kot nevtralno ali celo pozitivno. Raziskava poudarja nujnost kontinuiranega izobraževanja in dodatnega usposabljanja zdravstvenih delavcev za izboljšanje komunikacijskih veščin pri delu z dementnimi pacienti. Prav tako je ključnega pomena izboljšanje organizacijskih pogojev dela, kar bi lahko pozitivno vplivalo na kakovost oskrbe pacientov in dobrobit zaposlenih. Nadaljnje raziskave bi lahko poglobile razumevanje komunikacijskih izzivov, proučile učinkovitost specifičnih pristopov in identificirale inovativne strategije za izboljšanje komunikacije v praksi.
Ključne besede: pacienti z demenco, komunikacija pri demenci, komunikacijske ovire, zdravstveni delavci, strategije komunikacije.
Objavljeno v ReVIS: 06.02.2025; Ogledov: 529; Prenosov: 41
Celotno besedilo (1,26 MB) |
4. |
5. |
6. RAZVOJ VPENJALNE NAPRAVE ZA ROČNO VARJENJE IZDELKA IZ PRAKSEDavid Šeparovič, 2024, ni določena Opis: Diplomska naloga se osredotoča na razvoj vpenjalne naprave za manjše pločevinaste izdelke. Namen diplomske naloge je razvoj vpenjalne naprave in primerjava s stanjem pred in po uporabi vpenjalne naprave. Uporabljene metode vključujejo načrtovanje in razvoj vpenjalne naprave po zastavljenih zahtevah, poenostavitev varjenja, optimizacijo delovnega procesa. Ugotovitve kažejo, da je uporaba vpenjalne naprave izločila napake in dosegla lažjo in hitrejšo izvedbo varjenja izdelka.
Ključne besede: vpenjalna naprava, pozicioniranje in vpenjanje pri varjenju, varjenje, 3D model, manjši pločevinasti izdelki
Objavljeno v ReVIS: 08.11.2024; Ogledov: 485; Prenosov: 3
Celotno besedilo (3,76 MB) |
7. |
8. Svetovanje staršem otrok, ki jim pripada zaščita s palivizumabom proti respiratornemu sincicijskemu virusuJerneja Štinek, 2024, magistrsko delo Opis: Izhodišča: Respiratorni sincicijski virus (RSV) je najpogostejši povzročitelj bolezni spodnjih dihal pri otrocih do prvega leta starosti, ki zahteva bolnišnično zdravljenje. Med najbolj ogrožene spadajo nedonošenčki, otroci s prirojenimi srčnimi napakami in otroci s kronično pljučno boleznijo. Ker učinkovitega zdravljenja ni, so najpomembnejši zaščitni ukrepi, med katere spadajo izolacija in umivanje rok ter možnost pasivne zaščite najbolj ogroženih otrok s palivizumabom, ki je na razpolago tudi v Sloveniji.
Metoda: Uporabljena je bila kvalitativna tehnika zbiranja podatkov. Primarne podatke smo pridobili s polstrukturiranim intervjujem z vnaprej pripravljenimi vprašanji. Intervjuvali smo starše otrok s t. i. ljubljanskega seznama, ki so med letoma 2017 in 2022 za svojega otroka zavrnili zaščito s palivizumabom.
Rezultati: Analizirali smo 12 intervjujev (60 % vseh staršev, ki so zavrnili zaščito s palivizumabom). Na podlagi rezultatov raziskave je bilo ugotovljeno, da tretjina intervjuvancev zavrača vsa cepljenja, drugi pa glede cepljenja oklevajo. Najpogostejši razlogi za zavrnitev zaščite s palivizumabom so bili nezaupanje v zdravilo, njegovo učinkovitost in stranske učinke, pomanjkanje informacij glede zdravila ter napačna ocena bolezni. Starši so v procesu zaščite s palivizumabom občutili strah, nelagodje, nemoč in občutek siljenja v poseg. Ugotovljeno je bilo, da so starši pri odločitvi glede odobritve pasivne zaščite za svojega otroka največkrat pogrešali podrobnejše informacije, predvsem pojasnila glede sestave in stranskih učinkov zdravila.
Razprava: Čeprav sorazmerno malo staršev zavrne zaščito s palivizumabom za svojega otroka, bi se z ugotavljanjem vzrokov in posledično s pravimi ukrepi dalo izboljšati zaščito otrok pred hudim potekom okužbe z RSV. Največkrat bi starše glede zaščite prepričalo boljše sporazumevanje zdravstvenih delavcev in s tem boljše ter popolnejše informacije glede samega zdravila. Medijska izpostavljenost RSV in posledic bolezni, ki jo virus povzroča najmlajšim otrokom, bi staršem, ki oklevajo glede zaščite s palivizumabom, olajšala odločitev.
Ključne besede: respiratorni sincicijski virus, bronhiolitis, palivizumab, cepljenje, pasivna zaščita, oklevanje pri cepljenju, zavračanje cepljenja
Objavljeno v ReVIS: 02.06.2024; Ogledov: 970; Prenosov: 13
Celotno besedilo (2,05 MB) |
9. OBRAVNAVA STAROSTNIKA PO ZLOMU KOLKA V BOLNIŠNIČNEM OKOLJUGoran Kovjenić, 2024, ni določena Opis: Teoretična izhodišča: Zlom kolka je pogosta poškodba pri starejših ljudeh in ima resne posledice na kakovost življenja, zahteva pa tudi kompleksno bolnišnično obravnavo. Oskrba starostnika po zlomu kolka v bolnišnici se osredinja na zdravljenje poškodbe, preprečevanje zapletov in na rehabilitacijo za povratek k čim boljši funkcionalnosti. Namen diplomske naloge je bil z uporabo pregleda literature od leta 2013 do leta 2023 preučiti vlogo diplomirane medicinske sestre in proces bolnišnične obravnave starostnika po zlomu kolka.
Metoda: Osnova za raziskavo je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu s sistematičnim pregledom znanstvene in strokovne literature. V pregled smo vključili podatkovne baze: PubMed, ScienceDirect, Google učenjak in Cobiss. Ključne besede za iskanje literature so bile: »medicinska sestra«, »standard obravnave starostnika po zlomu kolka«, »znanje medicinskih sester pri zlomu kolka«, »starejši ljudi« in »zdravstvena nega«, v angleškem jeziku pa: »nurse«, »standard of taking care of elderly people«, »nurses knowledge of hip fracture«, »elderly people« in »nursing care«. Vključitveno merilo je bilo slovenski ali angleški jezik s časovnim okvirom med letoma 2013 in 2023 – recenzirani znanstveni in strokovni članki v polnem besedilu.
Rezultati: Uporabili smo literaturo znanstvenoraziskovalnega in strokovnega publiciranja, ki je bila dostopna v časovnem obdobju 2013–2023. Prvotno iskanje znanstvenih in strokovnih virov je rezultiralo 2645 zadetkov ob uporabi ključnih besed. Zavrgli smo tiste, ki niso bili relevantni za temo naše raziskave. Nato smo natančno preučili 20 zadetkov in jih razvrstili v tri kategorije glede na kode. Rezultati, ki smo jih pridobili z analizo literature, kažejo, da so dejavniki tveganja arterijska hipertenzija, prekomerna teža, Parkinsonova bolezen ter raven hemoglobina v krvi pomembno vplivali na pojavnost zdravstvenih zapletov in tveganje bolnišnične umrljivosti pri pacientih, starejših nad 65 let, po operaciji zloma stegnenice. Ugotovljeno je, da je sodelovanja starostnikov po zlomu kolka pri njihovi oskrbi v bolnišničnem okolju pomembno za hitrejše okrevanje. Za izboljšanje ocene bolečine je potrebnega več znanja in individualne pozornosti na starejše ljudi pa tudi boljša koordinacija diplomiranih medicinskih sester in preostalega osebja med pooperativnimi oddelki. V analizirani literaturi zasledimo, da je bila ležalna doba leta 2013 krajša (4,4 dneva) kot v letu 2010 (5,3 dneva), kot razlog navajajo boljši standard oskrbe in vrste posega, pri tem pa igra zelo pomembno vlogo diplomirana medicinska sestra, ki s pravilno, kakovostno in s celostno oskrbo pomembno skrajša čas akutne hospitalizacije starostnika po zlomu kolka.
Razprava: Obravnava starostnika po zlomu kolka v bolnišničnem okolju je ključnega pomena, saj se ne osredinja le na zdravljenje same poškodbe, ampak tudi na preprečevanje morebitnih zapletov in rehabilitacijo, ki omogoča pacientu čim bolj kakovosten povratek v domače okolje. S temi pristopi lahko dosežemo najboljše mogoče rezultate za starostnike po zlomu kolka ter izboljšamo kakovost njihovega življenja in funkcionalno stanje po okrevanju. Pomen medicinske sestre je vsekakor v celostnem pristopu obravnave starostnika po zlomu kolka.
Ključne besede: medicinska sestra, standard obravnave starostnika po zlomu kolka, znanje medicinskih sester pri zlomu kolka, starejši, zdravstvena nega
Objavljeno v ReVIS: 31.05.2024; Ogledov: 1017; Prenosov: 57
Celotno besedilo (1,19 MB) |
10. STIK MED PACIENTOM IN TEHNIKOM ZDRAVSTVENE NEGE, TER PSIHIČNA STISKA ZARADI PREOBREMENJENOSTI PRI DELUBrigita Papler Mali, 2024, ni določena Opis: V diplomski nalogi Stik med pacientom in tehnikom zdravstvene nege ter psihična stiska zaradi preobremenjenosti pri delu smo preučevali vidike komunikacije v zdravstvenih ustanovah, še posebej naloge, odgovornosti in vlogo tehnikov zdravstvene nege. Glavni cilj raziskave je bil razumeti povezavo med kakovostjo dela, psihično stisko in odnosi s pacienti. Opredelili smo pet raziskovalnih ciljev, ki so nas usmerjali pri izvedbi kvalitativne raziskave. Raziskali smo odnos med pacienti in tehnikom zdravstvene nege, ugotovili stopnjo psihične stiske tehnikov zdravstvene nege zaradi preobremenjenosti pri delu, analizirali odnos tehnikov zdravstvene nege do pacientov v kontekstu preobremenjenosti pri delu, preučili kakovost dela tehnikov zdravstvene nege v povezavi s stopnjo preobremenjenosti ter identificirali možnosti za izboljšanje kakovosti dela in zmanjšanje stiske pri tehnikih zdravstvene nege. Pri metodologiji smo se odločili za kvalitativni pristop, saj omogoča poglobljeno razumevanje specifičnih vidikov in uporabo majhnega vzorca. Za zbiranje podatkov smo izvedli polstrukturirane intervjuje s šestimi tehniki zdravstvene nege iz različnih zdravstvenih ustanov. Pri analizi podatkov smo uporabili metodo odprtega kodiranja, ki nam je omogočila sistematično razčlenjevanje pridobljenih informacij in identifikacijo pomembnih tem. Čeprav smo se soočili z izzivi pri pridobivanju sodelujočih in izvajanju intervjujev prek virtualne platforme, smo sledili postavljenim ciljem in zagotovili ustrezno analizo podatkov. Rezultati so prispevali k boljšemu razumevanju odnosa med tehnikom zdravstvene nege in pacientom ter ponudili smernice za izboljšanje kakovosti dela in zmanjšanje stresa pri tehnikih zdravstvene nege. Kljub temu, da večina intervjuvancev ni izrazila preobremenjenosti, smo opazili razhajanja med pričakovanji in dejanskimi rezultati. Zato bi bilo v prihodnjih raziskavah smiselno drugače usmeriti raziskovalni fokus ali postaviti drugačna raziskovalna vprašanja.
Ključne besede: komunikacija, tehnik zdravstvene nege, psihična stiska, preobremenjenost pri delu, kvaliteta dela, odnos pacientov, delovna izkušnja
Objavljeno v ReVIS: 11.05.2024; Ogledov: 854; Prenosov: 27
Celotno besedilo (1,70 MB) |
