Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Porodno obdobje je obdobje, ko se v materinem telesu dogajajo številne anatomske in fiziološke spremembe, katerih končni cilj je, da se telo vrne v stanje pred nosečnostjo. Po porodu pride do krčenja maternice, ki naj bi približno po šestih do osmih tednih spet dobila obliko, kakršna je bila pred porodom. Po porodu je velika možnost nastanka okužb, ki nastanejo med samim porodom, carskim rezom, lahko pride do okužbe rane po porodu in okužbe presredka. Do laktacije pride med nosečnostjo in po porodu zaradi hormonskih sprememb, ki se dogajajo v telesu. Pomembno je, da ženska svojega novorojenega otroka čim hitreje po porodu pristavi k prsim. Pri samem dojenju lahko pride do številnih nevšečnosti, kot so razpokane bradavice, boleče, občutljive prsi in mastitis. Tukaj ima zelo pomembno vlogo medicinska sestra z zdravstvenovzgojnim delom, saj žensko pouči o pravilni negi dojk. Medicinska sestra žensko pouči, kako otroka pravilno pristaviti k prsim, da bo otrok lažje sesal mleko. Seveda pa po porodu ne smemo pozabiti na telesno aktivnost in na zdrav način prehranjevanja. S telesno aktivnostjo se lahko prične, ko se ženska počuti dovolj dobro, da začne rahlo telesno aktivnost, kot je na primer sprehod. Ženska, ki doji, mora paziti na svojo prehrano, saj kar koli poje, vpliva tudi na otroka. Beljakovine v prehrani doječe matere so pomembne, ker omogočajo rast, razvoj in krepitev mišičnega tkiva pri otroku. Maščobe predstavljajo energijsko vrednost, kar se pozna tudi na materinem mleku, zato naj doječa mati uživa olja rastlinskega izvora, različna semena in oreške. Mati naj ne pozabi na zadosten vnos sadja in zelenjave, kar bo dobro vlivalo na samo prebavo. Doječa ženska naj se izogiba pitju alkohola, močnim začimbam, surovemu mesu, kajenju. Porod je zelo stresen dogodek tako za žensko kot za partnerja. Po porodu je pomembno, da ženska izrazi svoja čustva in občutke, ki jih je doživljala oziroma jih še doživlja. Po porodu lahko pride pri ženski do duševnih sprememb, kot so poporodna depresija, poporodna otožnost in poporodna psihoza. V takih primerih ima pomembno vlogo partner, da pravočasno prepozna, da se z žensko nekaj dogaja, da se je začela drugače obnašati, da je postala občutljiva, jokava, da je začela spreminjati razpoloženje. Če partner prepozna te znake, je treba ženski poiskati ustrezno pomoč. Seveda pa imajo nekatere ženske duševne motnje že pred samo nosečnostjo, zaradi česar moramo biti pri teh ženskah po porodu še bolj pozorni. Kar se tiče spolnosti po porodu, je najboljše, da se ženska sama odloči, kdaj začeti s spolnimi odnosi, saj sama najbolje pozna svoje telo in svoje počutje. Z rezultati, ki smo jih pridobili z raziskavo, ugotavljamo in svetujemo, da naj matere po porodu uživajo več sadja zelenjave, naj se gibajo vsak dan, naj si vzamejo čas za počitek, skrbijo naj za svoje duševno zdravje in za zdravje svojega telesa.
Ključne besede: zdravstvena vzgoja, poporodno obdobje, čišča, poporodne krvavitve, poporodne duševne motnje, vzpostavitev laktacije, težave pri dojenju, mastitis, gibanje po porodu, spolnost po porodu, spanje in počitek
Objavljeno v ReVIS: 22.03.2024; Ogledov: 1431; Prenosov: 57
Celotno besedilo (1,35 MB)

Opis: Beseda evtanazija izhaja iz Grčije in pomeni dobro oziroma lahko smrt. S časom je beseda postala sinonim za usmrtitev brez bolečin. Znotraj Evrope pravna ureditev glede evtanazije ni enotna. V nekaterih državah je pravno urejena, spet v drugih z zakonom prepovedana. Prvi državi, ki sta evtanazijo legalizirali, sta bili Nizozemska leta 2001 in Belgija leta 2002. Z leti se jima pridružuje vedno več držav, ki zakonsko urejajo pravico do dostojnega končanja življenja. V povezavi s pojmom evtanazija se zdi smiselno omeniti tudi pojme samomor z zdravniško pomočjo, paliativna sedacija in zdravljenje z dvojnim učinkom. Evtanazija postavlja vrsto etičnih, verskih in psiholoških vprašanj. Na legalizacijo postopka zato zagotovo vpliva več različnih dejavnikov, kot na primer družba, etika, vera, zdravstvo itd. Legalizacija evtanazije v povezavi z vse daljšo življenjsko dobo je problematika sodobne družbe, ki bi jo bilo treba prej ali slej začeti reševati. Vedno večji poudarek je tudi na svobodi posameznika in njegovi avtonomiji pri odločanju o svojem življenju. Pri končanju življenja gre za odločitev posameznika, koliko časa in s kolikšnim trpljenjem in bolečinami je pripravljen živeti. Gre za primere hudih neozdravljivih bolezni, psihičnih težav, s katerimi določeni posamezniki ne želijo živeti in težav, povezanih s starostjo. Pri evtanaziji in zdravniški pomoči pri samomoru gre za interes posameznika, ki želi dostojno končati življenje.
Ključne besede: evtanazija, pomoč pri samomoru, končanje življenja, pravica do dostojne smrti, Evropa
Objavljeno v ReVIS: 12.12.2023; Ogledov: 1446; Prenosov: 73
Celotno besedilo (617,08 KB)

Opis: Poškodbe so za šport in njegove udeležence nekaj povsem običajnega. Z njihovim nastankom posamezniku vedno nastane določena škoda, zaradi česar se v tovrstnih situacijah vselej postavi vprašanje, kdo oz. če kdo je za nastalo škodo odškodninsko odgovoren. Prav zaradi narave športa naj bi odškodninska odgovornost za poškodbe pri športu predstavljala bolj izjemo kot pravilo, saj bi bili v nasprotnem primeru posamezniki demotivirani za športno udejstvovanje, prav tako bi v tem primeru šport sam po sebi izgubil svoj smisel in atraktivnost. Vsak šport ima določene specifike, posamezniki pa lahko v športu sodelujejo v različnih vlogah, zaradi česar so lahko odškodninska razmerja za poškodbe pri športu različna. V osnovi jih je mogoče razdeliti na dve skupini primerov, in sicer na medsebojno odškodninsko odgovornost športnikov in na odškodninsko odgovornost organizatorjev športnih prireditev ter upravljalcev športne opreme. Velikokrat se zgodi, da poškodovani udeleženci športne aktivnosti tudi sami prispevajo k nastanku poškodbe z neupoštevanjem navodil organizatorja ali z neustrezno uporabo športne opreme ipd. Namen in cilj magistrskega dela sta zato podrobno preučiti ureditev odškodninske odgovornosti za poškodbe pri športu na nacionalni ravni in na enem mestu povzeti vse ključne aspekte oziroma elemente področja odškodninske odgovornosti za poškodbe pri športu, nato pa ugotovitve primerjati še na mednarodnem nivoju.
Ključne besede: odškodninska odgovornost, poškodba pri športu, protipravno ravnanje športnika, odgovornost organizatorja, soprispevek oškodovanca
Objavljeno v ReVIS: 09.10.2023; Ogledov: 1979; Prenosov: 52
Celotno besedilo (749,36 KB)

Ključne besede: delovno okolje, stimulativno delovno okolje, zaposleni, poslovni rezultati, varnost pri delu, zdravje pri delu, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 05.07.2023; Ogledov: 1271; Prenosov: 161
Celotno besedilo (1,07 MB)

Opis: Aktivni življenjski slog in gibanje sta pomembna varovalna dejavnika zdravja, ki ju vse pogosteje uporabljamo pri zdravljenju bolezni. Telesna aktivnost zmanjšuje obolevnost in umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni tako preko neposrednih (delovanje na srčno-žilni sistem) kot posrednih mehanizmov (spreminjanje prisotnosti in intenzitete delovanja znanih dejavnikov tveganja). Pred pričetkom redne telesne aktivnosti je potrebno tako pri zdravih ljudeh (primarna preventiva) kot bolnikih z znano klinično pomembno aterosklerozo oceniti zdravstveni status. Izdelati moramo profil ogroženosti, opredeliti značilnosti bolnikovega obnašanja (vedenja), upoštevati morebitno jemanje zdravil ter osebne cilje, želje bolnika in vrsto telesne aktivnosti. Telesno aktivnost sistematično in individualizirano predpisujemo po formuli FIT (TP). Priporočila strokovnih združenj s področja srčno-žilne medicine za preventivo koronarne bolezni v klinični praksi zastavljajo kot splošen cilj glede redne dinamične aerobne telesne aktivnosti 3–4 dni v tednu intenzivno aktivnost (50–80 % FSU max), ki traja 30 minut, ali enako dolga aktivnost zmerne intenzitete večino/vse dni (6-krat tedensko). Gre za telesno aktivnost, ki jo lahko izvajamo dalj časa, ne da bi se pri tem izčrpali ali postali tako zasopli, da ne bi zmogli govoriti. Pred začetkom telesne aktivnosti je pomembno ogrevanje (10 minut), po koncu pa sproščanje in ohlajanje (10 minut). Med najbolj primerno aerobno telesno aktivnost spada hoja, nordijska hoja, lahek tek, rekreativno plavanje in kolesarjenje (v naravi ali sobno kolo). Fizioterapevt skupaj z medicinsko sestro in zdravnikom izvaja učenje o samem obolenju, zdravljenju, zmanjšanju dejavnikov tveganja ter o primerni obliki in izvedbi telesne aktivnosti glede na posameznikovo zdravstveno stanje in zmožnosti. Če povzamemo ugotovitve iz raziskav, predstavlja telesna aktivnost učinkovito metodo tako pri preprečevanju, ohranjanju kot tudi izboljševanju zdravja srčno-žilnih bolnikov.
Ključne besede: Telesna aktivnost, koronarna srčna bolezen, odrasli srčni bolniki, fizioterapija pri srčnih bolnikih.
Objavljeno v ReVIS: 26.04.2023; Ogledov: 1360; Prenosov: 64
Celotno besedilo (1010,90 KB)