1. |
2. |
3. |
4. Ocena učinkovitosti sistema nadzora nad porabo javnih sredstev in institucijami, ki poslovodijo z javnimi finančnimi sredstvi, ter ocena skladnosti s pravnim redom Evropske unije, s poudarkom na nadzoru izvajanja skupne kmetijske politikeVesna Brelih, 2011 Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: dvojna volilna pravica, madžari, italijani, romi, narodne skupnosti, etnične skupnosti, manjšine, volilno pravo, demokracija, volilni sistemi, politična participacija, disertacije Objavljeno: 02.08.2018; Ogledov: 2291; Prenosov: 137 Celotno besedilo (131,20 KB) Gradivo ima več datotek! Več...
|
5. |
6. Vpliv medkulturnih razlik na reševanje prostorske romske problematike na primeru romskega naselja BorihaAnton Ogulin, 2013 Opis: Raziskava se ukvarja z vplivom medkulturnih razlik na reševanje prostorske romske problematike na primeru romskega naselja Boriha v občini Metlika. Prvi del naloge predstavlja teoretični okvir raziskave, v katerem smo obravnavali medkulturno komunikacijo, ki je pomembna pri zmanjševanju medkulturnih razlik. Predstavili smo zgodovino Romov v družbi, opisali romsko in slovensko kulturo, stereotipe in predsodke glede Romov, romsko prostorsko problematiko v Evropi in Sloveniji, opredelili smo romsko naselje, opisali območja naselitve Romov in predstavili integracijo Romov v Sloveniji. V zaključnem delu teoretičnega dela naloge smo predstavili romsko naselje Boriha. Temu sledi empirična analiza zbranega gradiva, ki temelji predvsem na omenjenih medkulturnih razlikah in reševanju prostorske problematike romskega naselja Boriha. Najpomembnejši dejavniki, ki vplivajo na reševanje prostorske romske problematike v naselju Boriha, so medkulturne razlike med etnično skupino Romov in Neromov, medkulturna komunikacija ter pojav stereotipov in predsodkov. Medkulturne razlike imajo na reševanje romske prostorske problematike v naselju Boriha velik vpliv. Medkulturna komunikacija se je pokazala kot bistven dejavnik pri reševanju prostorske problematike naselja Boriha. Stereotipi in predsodki, ki smo jih v raziskavi zasledili, so pomanjkanje prilagodljivosti, neupoštevanje predpisov, pomanjkanje higiene, nagnjenost h kriminalnim dejanjem, nepoštenost, nedelavnost in nespoštovanje tuje lastnine. Romi imajo interes za ureditev prostorske problematike, vendar ga ne kažejo dovolj jasno. Pri reševanju prostorsko bivanjske problematike romskega naselja Boriha je potrebno sodelovanje romske in neromske skupnosti, občine, države in drugih. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: romi, romsko naselje Boriha, prostorska romska problematika, interes, medkulturne razlike, medkulturna komunikacija, stereotipi Objavljeno: 07.06.2021; Ogledov: 1159; Prenosov: 53 Celotno besedilo (1,82 MB) |
7. Analiza samoocene učiteljev, ki poučujejo romske otroke na osnovnih šolahMagda Dragan, 2012 Opis: V magistrski nalogi smo se osredotočili na vlogo učiteljev pri poučevanju romskih otrok.
Iskali smo odgovore na vprašanje, ali učitelji romskih otrok menijo, da je njihovo poučevanje
v osnovni šoli uspešno. Želeli smo tudi poiskati močne in šibke točke usposobljenosti
učiteljev ter morebitne rešitve, kako izboljšati njihovo usposobljenost, da bo poučevanje
romskih otrok uspešnejše v smislu večje prisotnosti in učne uspešnosti. Tako smo subjektivno
oceno učiteljev romskih učencev o svoji usposobljenosti merili s pomočjo intervjujev z
devetimi učitelji na treh osnovnih šolah na Dolenjskem.
V uvodnem delu predstavljamo izhodišča za raziskovanje, nato sledi šest konceptualnih
zaokroženih poglavij. V drugem predstavljamo splošne značilnosti romske skupnosti in
pravno podlago, na kateri sloni njeno izobraževanje. V tretjem poglavju skušamo orisati
dejavnike, ki vplivajo na učno uspešnost romskih otrok, in sicer bivalne razmere, pomen
kulture in jezika ter vpliv družine na izobraževalni proces. V četrtem poglavju orišemo vlogo
učiteljev, ki poučujejo romske otroke, vlogo romskih pomočnikov in model poučevanja na
novomeški Osnovni šoli Bršljin kot primer dobre prakse. Peto poglavje je namenjeno
empiričnemu delu, kvalitativni raziskavi, šesto pa raziskavo zaokrožuje, saj v njej
predstavljamo njene zaključke.
Z raziskavo ugotavljamo, da so učitelji za delo z romskimi učenci ustrezno izobraženi in svoje
delo ocenjujejo kot uspešno, ob tem pa izpostavljajo, da za svoja prizadevanja niso ustrezno
nagrajeni. Nadalje ugotavljamo, da na uspeh oziroma neuspeh romskih učencev pomembno
vpliva okolje, iz katerega izhajajo, predvsem odnos njihovih staršev do šole in poučevanja. Če
starši ne vidijo pomena v izobraževanju, potem tudi romski otroci šole ne obiskujejo redno in
ne sodelujejo pri pouku, ne pišejo domačih nalog. Kot rešitev nakazujemo potrebe po
aktivnem vključevanju staršev v proces izobraževanja romskih otrok, vključevanje Romov v
predšolsko vzgojo in potrebo po načrtovanju drugačnih metod izobraževanja. Predvsem pa se
je izkazalo, da brez skupnih prizadevanj ter spoštovanja in razumevanja tako države na eni kot
tudi romske skupnosti na drugi strani boljših rezultatov na področju izobraževanja Romov ne
bo. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: Romi, romska skupnost, položaj romske skupnosti, izobraževanje, poučevanje romskih učencev, vloga učiteljev, metode poučevanja, učni uspeh romskih učencev Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 1023; Prenosov: 68 Celotno besedilo (1,68 MB) |
8. Socialni kapital in romiVlasta Starc, 2011 Opis: V magistrski nalogi se avtorica ukvarja z (ne)prisotnostjo socialnega kapitala v romskem
naselju Hudeje. Išče odgovore na vprašanje - ali je socialni kapital (odnosi, mreže,
povezovanja) katalizator, ki v romsko naselje »spravlja« tudi človeški in kulturni kapital?
Poleg tega želi ugotoviti, kateri dejavniki socialnega kapitala ovirajo romsko populacijo iz
naselja Hudeje, da bi tudi sami prispevali svoj delež v socialni in kulturni kapital.
Avtorica z raziskavo ugotavlja, da je v naselju Hudeje prisotnost socialnega in kulturnega
kapitala nizka, tako na ravni posameznika kot romske skupnosti. Nadalje ugotavlja, da bodo
Romi iz naselja Hudeje morali sami stopiti skupaj, se povezati in med seboj sodelovati, če
bodo želeli postati družbeno vključeni. Tako avtorica potrdi raziskovalno vprašanje, da je
socialni kapital tisti, ki predpostavlja znanje uporabno za življenje in je ključni akter
vključevanja Romov v družbeno življenje.
Kot rešitev avtorica nakaže ustanovitev romske skupnosti v naselju, ki bo imela svoje naloge
in obveznosti do članov in skupnosti. Pomen skupnosti se izraža v druženju, reševanju
skupnih problemov, prilaganju in medsebojni pomoči. Posameznik in skupnost bosta tako
pridobivala pomembne informacije, si ustvarila odnos in si širila socialno mrežo, vse to pa
predstavlja socialni kapital Romov iz naselja Hudeje. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: kapital, socialni kapital, kulturni kapital, populacija, civili, romi, romska skupnost Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 1249; Prenosov: 77 Celotno besedilo (1,43 MB) |
9. Pridobivanje znanja pripadnikov romske skupnostiIza Jančar Piskernik, 2017 Opis: Romi so manjšinska etična skupina brez svoje matične države. Zaradi soočanja s specifičnimi
težavami se težko vključujejo v okolje ter s tem posledično tudi v vzgojno-izobraževalni
sistem.
V pričujoči nalogi so predstavljeni osnovni pojmi, s katerimi se srečujemo, ko govorimo o
zgodovini Romov in o njihovi tradiciji.
Na ravni Evropske unije je bilo na temo vključevanja Romov v družbo in izboljšanja
njihovega položaja sprejetih že več dokumentov. V tej nalogi smo se osredotočili predvsem
na novi dokument »Nacionalni program ukrepov Vlade Republike Slovenije za Rome 2017–
2021« ter na popis obstoječih politik v Sloveniji. S tem smo želeli predstaviti dostop Romov
do izobraževalnega sistema ter prikazati veliko število dokumentov, ki jim sledimo. Nimamo
pa realnega zapisa, kaj se dejansko dogaja na terenu, saj je zbiranje podatkov etično sporno,
čeprav je smotrno in pomembno za nadaljnji razvoj romske populacije. Kot primer projekta
smo podrobneje predstavili tekoči projekt »Skupaj za znanje – pridobivanje znanja
pripadnikov romske skupnosti«, ki do leta 2021 poteka pod okriljem Ministrstva za
izobraževanje, znanost in šport. S pomočjo intervjujev smo zbrali podatke o udejanjanju
politik v izobraževalnem sistemu Republike Slovenije. Na koncu so v zaključku podane
ugotovitve in načini za izboljšanje stanja na področju pridobivanja znanja pripadnikov romske
skupnosti. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: Romi, izobraževanje, romska skupnost, evropski kohezijski sklad, medresorsko povezovanje, dejavniki uspešnosti, diplomske naloge Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 829; Prenosov: 43 Celotno besedilo (1,38 MB) |
10. Ali dober ESS projekt lahko dvigne socialni in kulturni kapital Romov v Sloveniji?Sandi Horvat, 2014 Opis: Diplomska naloga se nanaša na vprašanje v kolikšni meri, če sploh, lahko dobro zastavljen
projekt Evropskega socialnega sklada (ESS) za Rome dvigne njihov socialni in kulturni
kapital z izvajanjem različnih aktivnosti (predvsem učne pomoči) za romske otroke in
mladino.
Stereotipno razmišljanje o Romih v Sloveniji je takšno, da so Romi neizobražena skupnost in
po večini brezposelni. Zaradi tovrstnega razmišljanja tudi domneva, da bi naj romski učenci v
šoli imeli veliko težav z osvajanjem učne snovi. Ne glede na stereotipe je romska kultura zelo
razširjena in znana, tako v Sloveniji, kakor po svetu.
Podrobneje sem raziskal do sedaj edina tovrstna projekta na področju izobraževanja za Rome
v Sloveniji in sicer projekt romskih pomočnikov (UVRVI I.) in Dvig socialnega in kulturnega
kapitala v okoljih, kjer živijo predstavniki romske skupnosti. V kolikšni meri v tako velikih
projektih sodelujejo romske organizacije? Kako v takem primeru sestaviti tim ljudi (Romov)
in finančni načrt organizacije za uspešno izvajanje ključne aktivnosti – učno pomoč učencem
Romom?
Na to temo v Sloveniji še ni bilo veliko napisanega, o uspešnosti rezultatov pa lahko govorimo
samo, če tovrstni projekti potekajo vsaj nekaj let. V Sloveniji sta dosedanja ESS projekta za
Rome na področju izobraževanja bila v večinski meri zastavljena kot izvajanje učne pomoči
romskim učencem. Izvajale pa so se tudi aktivnosti za mladino in starše za bolj uspešnejše
vključevanje v otrokov izobraževalni proces in samo družbo. Opravil sem tudi terensko delo
intervjujev s starši romskih otrok, ki so bili nekaj let vključeni v učno pomoč v omenjenih
projektih in s starši, ki svojih otrok niso vključili v aktivnosti omenjenih projektov. Na podlagi
analize intervjujev bomo dobili odgovor na vprašanje ali so tovrstne aktivnosti res ključnega
pomena pri dvigu otrokovega učnega uspeha in posledično boljše izobrazbe ter zaposlitve. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: Romi, ESS projekti, učna pomoč, učni uspeh, socialni kapital Romov, kulturni kapital Romov Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 964; Prenosov: 65 Celotno besedilo (1,41 MB) |