1. Primerjalni vidiki novodobne razvojnosti pravne ureditve kmetijstvaKatja Zajc, 2015 Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: kmetijstvo, kmetijska zemljišča, zaščitene kmetije, dedovanje, kmetijsko pravo, stvarno pravo, upravni postopek, finančna sredstva, Evropska unija, skupna kmetijska politika Objavljeno: 12.12.2017; Ogledov: 3830; Prenosov: 147 Celotno besedilo (840,88 KB) |
2. |
3. |
4. Kritika Evropske unije na področju skupne kmetijske politikePetra Kalan, 2013 Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: skupna kmetijska politika, rigidna politika, temeljni kamen evropskega povezovanja, zanesljiva preskrba s hrano, življenje na podeželju, kritike, pohvale, ideološki pomisleki, kritika Evropske unije Objavljeno: 27.05.2019; Ogledov: 2505; Prenosov: 105 Celotno besedilo (537,07 KB) |
5. Vpliv evropske trgovinske politike na hrvaško konditorsko industrijoPetra Mohorič, 2015 Opis: Po vstopu v Evropsko Unijo (v nadaljevanju EU) so za hrvaške konditorje nastopile
pomembne spremembe. Vstop na skupni evropski trg je prinesel konkurenco evropskih
konditorjev na domaĉem trgu. Posledica izstopa iz CEFTA sporazuma je bila uvedba uvoznih
carin v drţave CEFTA sporazuma. Konditorsko industrijo sem obravnavala z namenom, da bi
laiĉni javnosti predstavila strokovno in politiĉno plat, ki ima svoj vpliv na gospodarstvo.
Cilj naloge je bil opredeliti glavne probleme s katerimi se sooĉajo hrvaški konditorji po
vstopu v EU in poiskati rešitve, ki bi pripomogle k izboljšanju stanja.
Metoda s pomoĉjo katere mi je uspelo odgovoriti na raziskovalna vprašanja je metoda
kvalitativne analize. To metodo sem si izbrala, ker sem s pridobljenimi informacijami
poskušala teoretiĉno osvetliti problem in ker sem raziskovanemu podroĉju ţelela dati širino.
Po preuĉeni literaturi sem postavila ustrezna raziskovalna vprašanja. Za pridobitev potrebnih
podatkov o stanju in problemih hrvaške konditorske industrije sem uporabila deset vprašanj,
nato sem izvedla intervju s strokovnimi osebami iz konditorske industrije iz treh podjetij, in
sicer iz Kondina, Zveĉeva in Koestlina in na koncu naredila kvalitativno analizo,
interpretacijo odgovorov ter ugotovitve raziskovalnih vprašanj.
Raziskava je potrdila moje predpostavke o stanju in problemih hrvaške konditorske industrije.
Poveĉala se je konkurenca na notranjem trgu na katerem hrvaški konditorji trpijo izgubo.
Zmanjšala se je prodaja na trgu CEFTA. Ker sem se temeljito osredotoĉila na probleme, ki jih
je hrvaška konditorska industrija izpostavljala pred vstopom v EU sem za intervju postavila
najbolj aktualna vprašanja z namenom, da razišĉem kakšna je trenutno situacija in kako se
spopadajo s problemi.
Naloga osvetljuje stanje na podroĉju Hrvaške konditorske industrije. Predstavitev naloge v
javnosti bi pomenila prispevek k osvešĉanju javnosti in veĉjo naklonjenost pri nakupu lastnih
konditorskih proizvodov, konditorjem bi potrdila njihove razloge za pravoĉasno ukrepanje,
predstavniki drţavnih organov pa imajo še eno informacijo o stanju konditorske industrije. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: konditorska industrija, Hrvaška, Evropska unija, skupna trgovinska politika, skupna kmetijska politika, skupni evropski trg, diplomske naloge Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 810; Prenosov: 0 |
6. Kmetijsko zemljišče kot predmet subvencije po pravu EUBarbara Vintar, 2021 Opis: V zaključni nalogi je obravnavan pojem kmetijsko zemljišče, predvsem v povezavi s pridobitvijo subvencij, ki so vezane na kmetijsko zemljišče. Namen raziskovanja je razjasniti pojem kmetijsko zemljišče na ravni Evropske unije. Tema raziskovanja spada v širše področje skupne kmetijske politike, ki je ena izmed osrednjih panog Evropske unije. Kmetijske subvencije se podeljujejo v okviru skupne kmetijske politike na podlagi posamezne uredbe, ki določa pogoje za pridobitev subvencije na podlagi kmetijskega zemljišča. Cilj zaključnega dela je opredeliti pojem kmetijskega zemljišča in sorodnih pojmov, ki so z njim povezani, ter prikazati bistvene pogoje, pod katerimi je kmetijsko zemljišče lahko podlaga za pridobitev subvencije. Kmetijsko zemljišče in z njim tesno povezani pojmi so raziskani s pomočjo normativnih aktov Evropske unije, nato pa še s pomočjo sodne prakse Sodišča Evropske unije, z namenom ustvariti tem bolj jasno opredelitev koncepta kmetijskega zemljišča kot podlago za pridobitev kmetijske subvencije. Normativna opredelitev pojma je dokaj jasna in jedrnata, vendar je po drugi strani iz sodne prakse razvidno, da le-ta ne zajema vseh dejanskih stanj. Znotraj raziskovanja sta proučena tudi dva različna pristopa k definiranju oziroma razlagi pojma ter njune prednosti in slabosti. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: kmetijsko zemljišče, kmetijske subvencije, upravičeni hektar, skupna kmetijska politika, kmetijsko pravo Objavljeno: 30.12.2021; Ogledov: 1198; Prenosov: 63 Celotno besedilo (546,12 KB) |
7. Vpliv skupne kmetijske politike na slovensko kmetijstvoRobert Pirkovič, 2021 Opis: Od pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji je minilo že 16 let. V tem obdobju je bilo slovenskemu kmetijstvu namenjenih dobre 4 milijarde EUR sredstev, zato se v širši javnosti pogosto postavljajo vprašanja o tem, kakšen je vpliv skupne kmetijske politike na slovensko kmetijstvo. Poleg tega v času priprave magistrskega dela poteka faza usklajevanja zakonodajnih predlogov skupne kmetijske politike in oblikovanja ukrepov za novo programsko obdobje, v katerem se predvideva povečanje pristojnosti držav članic na tem področju. V ta namen magistrsko delo kritično ovrednoti vpliv skupne kmetijske politike na slovensko kmetijstvo ter podaja konkretne in ambiciozno zastavljene predloge za oblikovanje ukrepov te politike za prihodnje programsko obdobje. Izvedena analiza pokaže, da so ukrepi skupne kmetijske politike prispevali k ohranitvi kmetijskih zemljišč, obdelanosti krajine in poseljenosti podeželja, pa tudi k stabilni proizvodnji živalskih proizvodov. Nezadovoljstvo pa gre izpostaviti v zvezi s samooskrbo na področju zelenjave, sadja in prašičjega mesa. Rezultati analize so še pokazali, da je tudi v Sloveniji zaznan trend povečanja proizvodnje hrane in izboljšanja dohodkov v kmetijstvu. Na podlagi ugotovitev je mogoče skleniti, da skupna kmetijska politika pozitivno vpliva na slovensko kmetijstvo. Podani predlogi in smernice, namenjeni nacionalnim organom pri oblikovanju ukrepov skupne kmetijske politike za novo programsko obdobje, tvorijo podlago za uspešnejše in učinkovitejše ukrepe te politike, s čimer se prispeva k izboljšanju razmer v slovenskem kmetijstvu, izboljšanju dohodkovnega položaja slovenskih kmetov, povečanju konkurenčnosti in ne nazadnje povečanju samooskrbe, kar je za državo strateškega pomena. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: skupna kmetijska politika, Evropska unija, ukrepi skupne kmetijske politike, vpliv skupne kmetijske politike, smernice za izboljšanje Objavljeno: 06.07.2022; Ogledov: 957; Prenosov: 72 Celotno besedilo (1,47 MB) |
8. |