Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 264
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
ZAKON O RADIOTELEVIZIJI SLOVENIJA
Lara Humerca, 2024, ni določena

Opis: V Sloveniji imamo dva medija, ki sta nosilca javne službe na medijskem področju. Poleg STA, ki ima predvsem informacijsko vlogo, je eden od teh tudi Radiotelevizija Slovenija. Javna RTV opravlja tudi druge naloge v javnem interesu, saj je kot javni zavod posebnega kulturnega in nacionalnega pomena odgovorna tudi za izvirno avdiovizualno produkcijo, izobraževalne vsebine, otroški in mladinski program ter za medijsko vzgojo. V diplomski nalogi se osredotočamo prav na ta javni servis, torej Radiotelevizijo Slovenija. Tema naloge je Zakon o Radioteleviziji Slovenija, glavni poudarek pa na RTV kot javnem servisu. Diplomska naloga temelji na analizi zakonodajnih sprememb in primerjavi javnih servisov po Evropi in svetu. Opisali smo štiri javne servise, in sicer hrvaški HRT, italijanski Rai, kanadski CBC in japonski HNK. Osredotočamo se tudi na Zakon o Radioteleviziji Slovenija, katerih sprememb je bil deležen, in predstavimo vladno novelo zakona. Izvedli pa smo tudi krajši pregled zgodovine tega javnega servisa. V okviru naloge je uporabljen večplasten metodološki pristop. Osrednji del predstavlja temeljit pregled obstoječe literature in raziskav, ki obravnavajo področje RTV. Dodatno je izvedena še empirična raziskava v obliki kratke ankete, ki naslavlja gledalce in poslušalce RTV. Po zbiranju podatkov pa sledi še analitična faza, v kateri so vsi zbrani podatki iz literature in rezultati ankete sistematično primerjani in analizirani. Ključne ugotovitve so predvsem, da imajo javne radiotelevizije ključno vlogo pri zagotavljanju kakovostnih, nepristranskih in kulturno relevantnih programov, hkrati pa se soočajo z izzivi, povezanimi s financiranjem in političnimi vplivi. Celotna zakonodajna struktura, ki vključuje Zakon o medijih, Zakon o zavodih, Statut RTV Slovenija, programske standarde in etična merila, sestavlja trden okvir za delovanje javnih medijev v Sloveniji, hkrati pa zagotavlja ravnotežje med svobodo izražanja, etičnimi standardi in varovanjem javnega interesa.
Ključne besede: Radiotelevizija Slovenija, javni servis, financiranje, prispevek, zakon.
Objavljeno v ReVIS: 11.06.2024; Ogledov: 125; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (916,70 KB)

2.
Podjetništvo v času covida 19
Nina Halilović Pavlin, 2024, ni določena

Opis: Diplomsko delo obravnava vpliv epidemije covid-19 na podjetniško okolje v Sloveniji. Epidemija je imela široke posledice na gospodarstvo, podjetja in posameznike ter privedla do številnih izzivov, vključno z izgubo delovnih mest, zapiranjem podjetij in gospodarskimi pretresi. Podjetja so se soočala z različnimi posledicami, nekatera so potrebovala zunanjo pomoč za preživetje, medtem ko so se druga uspela prilagoditi in celo napredovati v času krize. V odziv na krizo je država sprejela ukrepe za podporo gospodarstvu in podjetjem, med drugim tudi z uvedbo zakona o podpornem okolju za podjetništvo. Empirični del diplomske naloge predstavlja analizo podjetniškega okolja v Sloveniji med epidemijo covid-19, pri čemer se osredotoča na spremembe v poslovanju podjetij, ukrepe države za blažitev vpliva krize ter odzive podjetij na novo situacijo.
Ključne besede: podjetništvo, Slovenija, covid 19, ekonomska kriza, reorganizacija
Objavljeno v ReVIS: 21.05.2024; Ogledov: 188; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (22,40 MB)

3.
Slovenija med Rusko federacijo in Združenimi državami Amerike : magistrsko delo
Klemen Benček, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava diplomatske odnose med Slovenijo, Rusijo in Združenimi državami Amerike. Osredotoča se na razumevanje pomembnosti in dinamike diplomatskih odnosov ter vplivov političnih odločitev omenjenih držav na diplomatske odnose in sodelovanje med njimi. V začetku so predstavljene definicije pojmov, s katerimi se srečujemo v delu. Poudarjena je vloga formalnih diplomatskih kanalov pri spodbujanju in varovanju interesov matičnih držav ter spodbujanju sodelovanja in razumevanja med narodi. V pregledu dosedanjih raziskav je ugotovljeno, da večina literature obravnava ekonomsko in gospodarsko diplomacijo. Raziskave, ki bi sočasno obravnavale vse tri države, niso bile najdene. V nadaljevanju so predstavljene pomembne mednarodne organizacije, ki delujejo kot nevtralna platforma za medsebojno sodelovanje. V njih imajo Rusija in Združene države Amerike pomembno vlogo, vendar tudi vloga Slovenije ni zanemarljiva, saj je imela že več priložnosti za sodelovanje in celo predsedovanje. Sledi kratka predstavitev zgodovine vseh treh držav, saj je njeno poznavanje pomembno za boljše razumevanje medsebojnih odnosov. Nadalje so predstavljeni konflikti in vojne, v katere so bile obravnavane države posredno in neposredno vpletene v zadnjih tridesetih letih, pri čemer so Rusija in Združene države Amerike pogosto na nasprotnih straneh, medtem ko Slovenija običajno sledi stališčem večine, kamor se največkrat prištevajo Združene države Amerike. Kljub svoji mladosti ima Slovenija pomembno vlogo v mednarodnih organizacijah. V delu so izpostavljene tudi pomanjkljivosti slovenske diplomacije, kot so pomanjkljiva državotvorna zavest, neodločnost in pomanjkanje samozavesti. Odgovori na raziskovalna vprašanja pokažejo, da so diplomatski odnosi med Slovenijo in Združenimi državami Amerike pozitivni, vendar prevladuje vpliv Združenih držav Amerike. Odnosov med Slovenijo in Rusijo skorajda ni. Diplomatski odnosi med obravnavanimi državami so kompleksna in dinamična tema, ki zahteva nadaljnje raziskave. Pomembno je, da se države zavedajo svojih interesov in iščejo načine za konstruktiven dialog ter sodelovanje v mednarodnih organizacijah za doseganje skupnih ciljev.
Ključne besede: diplomacija, mednarodne organizacije, Republika Slovenija, Ruska federacija, Združene države Amerike
Objavljeno v ReVIS: 18.01.2024; Ogledov: 323; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (551,72 KB)

4.
Hedonska analiza slovenskega vinskega trga
Aljaž Kunčič, 2023, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: vinski trg, trg vina, hedonska analiza, segmentacija trga, Slovenija
Objavljeno v ReVIS: 22.12.2023; Ogledov: 485; Prenosov: 15
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
6.
Sodobna problematika odkrivanja in preprečevanja kartelnih sporazumov : magistrsko delo
Jan Bojović, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo ima namen bralcu pojasniti osnovne značilnosti kartelnih sporazumov; kaj sploh so, kako nastanejo ter kako vplivajo na gospodarstvo in potrošnike v sodobnem času. Kartel oziroma kartelni sporazum pomeni sporazum o usklajenem ravnanju ali sklepih podjetniških združenj, katerih namen je usklajevanje njihovega konkurenčnega ravnanja na trgu ali vplivanje na relevantne dejavnike konkurence s praksami, kot so določanje ali usklajevanje nakupnih ali prodajnih cen ali drugih pogojev trgovanja, vključno s pravicami intelektualne lastnine, razdelitev proizvodnih ali prodajnih kvot, delitev trgov in kupcev, dogovorjeno oddajanje ponudb, omejitve pri uvozu ali izvozu ali protikonkurenčni ukrepi zoper druga konkurenčna podjetja. Skupno ravnanje podjetij, ki lahko omejuje konkurenco, povzroča višje cene ali ovira vstop drugih podjetij na trg, je nezakonito. Takšni sporazumi se lahko štejejo za nezakonite, kadar konkurenti sodelujejo v taki meri, da njihovo delovanje ni več neodvisno, ali kadar sodelovanje konkurentom omogoča, da skupaj kopičijo tržno moč. Osrednje vprašanje, na katerega želi magistrsko delo podati odgovor, je vprašanje, ali je trenutna zakonodaja primerna za boj proti kartelnim sporazumom v sodobnem ekonomskem okolju, ki se mu prilagajata tudi narava in način delovanja kartelov. V magistrskem delu bosta izpostavljena predvsem i) delovanje kartelnih sporazumov, ki vplivajo na višanje cene izdelkov in storitev, v obdobju visoke inflacije na trgu, in ii) delovanje kartelnih sporazumov s pomočjo računalniških algoritmov, ki podjetjem olajšajo doseganje in ohranjanje tajnih dogovorov brez formalnega sporazuma ali človeške interakcije. Tipičen primer so algoritmi, ki samodejno prilagajajo (višajo) cene izdelkov glede na cene konkurentov. Postavljene hipoteze bodo v magistrskem delu preverjene s pomočjo deskriptivne in primerjalne metode, ki se bo izrazila predvsem v analizi sodne prakse organov v Sloveniji in EU. Podjetja vedno iščejo načine, kako zmanjšati konkurenco na trgu. Izhajajoč iz zgoraj opisane problematike bo namen magistrskega dela opredeliti se do vprašanja, ali je trenutna zakonodaja primerna za prepoznavanje kartelnega delovanja v negotovih ekonomskih časih in za prepoznavanje novih oblik kartelnih delovanj v digitalnem svetu. Na podlagi odgovora na to problematiko se lahko razvije misel o tem, kako prilagoditi konkurenčno zakonodajo oziroma ali je to sploh potrebno.
Ključne besede: kartelni sporazum, kartel, inflacija, računalniški algoritmi, konkurenca, podjetje, Slovenija, Evropska unija, omejevalni sporazumi, horizontalni in vertikalni kartelni sporazumi
Objavljeno v ReVIS: 12.12.2023; Ogledov: 432; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (775,78 KB)

7.
8.
9.
Spoštovanje vladavine prava v EU na primeru Republike Slovenije : magistrsko delo
Tanja Teršar, 2023, magistrsko delo

Opis: Vladavina prava je eno temeljnih načel EU, vendar se v zadnjih nekaj letih v nekaterih državah članicah, med njimi tudi v Sloveniji, pojavljajo izzivi na področju zagotavljanja spoštovanja vladavine prava, zaradi česar se zastavljajo vprašanja ali so ukrepi, ki jih EU predvideva za zagotavljanje spoštovanja vladavine prava učinkoviti in zakaj kljub trudu Evropske komisije v državah članicah vseeno prihaja do kršitev oz. odmikov od vrednot EU. Med orodji za zagotavljanje in krepitev spoštovanja vladavine prava v državah članicah, ki so bila razvita in preizkušena v zadnjem desetletju, so sodni mehanizem skladno z 258. členom PDEU, postopek skladno s 7. členom PEU, okvir vladavine prava, ki ga lahko Evropska komisija sproži v primeru sistemskih groženj vladavini prava v državah članicah EU in vključuje pripravo poročila o vladavini prava ter podajo specifičnih priporočil državam članicam, in mehanizem pogojevanja koriščenja evropskih sredstev s spoštovanjem načela vladavine prava skladno z Uredbo (EU) 2020/2092. Magistrsko delo se osredotoča na raziskovalni vprašanji kakšno je stanje vladavine prava v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami članicami EU ter kako prepričljivo in uspešno se je na stanje vladavine prava v Sloveniji odzvala Evropska komisija v primerjavi z drugimi državami članicami EU. Analiza priporočil glede vladavine prava, ki jih je državam članicam v 2022 in 2023 na področjih pravosodnega in protikorupcijskega okvira, svobode in pluralnosti medijev ter sistema drugih institucionalnih zavor in ravnovesij podala Evropska komisija, kaže, da je Slovenija na splošno približno na sredini oz. se nekoliko bolj nagiba proti zgornji (boljši) polovici držav članic EU kljub identificiranim izzivom, kjer prevladujejo enkratne kršitve, ne pa sistemske grožnje vladavini prava. Medtem ko je Evropska komisija Sloveniji za zagotavljanje spoštovanja vladavine prava podala nezavezujoča priporočila, se je strožje odzvala v primeru Madžarske in Poljske, proti katerima je bil sprožen postopek skladno s 7. členom PEU. Ta mehanizem ni ustrezno učinkovit v primerjavi z mehanizmom pogojevanja koriščenja sredstev EU skladno z Uredbo (EU) 2020/2092, ki je bil prepoznan kot učinkovitejše sredstvo za zagotavljanje napredka v prizadevanjih za zaščito vladavine prava v EU.
Ključne besede: vladavina prava, Slovenija, Evropska unija, Evropska komisija, mehanizmi
Objavljeno v ReVIS: 28.11.2023; Ogledov: 456; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

10.
Analiza števila vpisov v visokošolsko izobraževanje v obdobju 10 let
Rina Mazreku, 2023, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava izobraževanje mladih v zadnjih 10 letih, razliko v številu vpisanih v zadnjih 10 letih in morebitne vzroke za nadaljevanje ali ne nadaljevanje izobraževanja. V teoretičnem delu smo opredelili izobraževanje na splošno, pomen visokošolskega izobraževanja in visokošolski sistem v Sloveniji, prav tako smo opredelili člen zakona o visokem šolstvu in predstavili vpisne postopke. Natančneje smo opredelili motivacijo in vlogo staršev ter vpliv na izobraževanje mladih. Po teoretičnem sledi empirični del, s katerim smo dosegli cilj diplomskega dela. S pomočjo Statističnega urada RS smo pridobili želene podatke. Nato smo s tehniko intervjuvanja uspešno opravili tri intervjuje. Na koncu smo podali svoje ugotovitve in zaključek.
Ključne besede: izobraževanje, visokošolsko izobraževanje, študenti, mladi, Slovenija.
Objavljeno v ReVIS: 29.07.2023; Ogledov: 437; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh