Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: V prvem delu diplomskega dela so opisani temeljni pojmi, kot je neformalna ekonomija in njen nastanek, razlogi za njen obstoj in izvor. Glavna problematika diplomskega dela je opisana v osrednjem delu in ugotavlja, kaj neformalna ekonomija povzroča, poleg tega pa so podani tudi ukrepi, na kakšen način se Republika Slovenija le-tej zoperstavi. V raziskovalnem delu so predstavljeni rezultati kvantitativne raziskave, ki je bila izvedena med naključno izbranimi prebivalci Republike Slovenije in je pokazala večjo naklonjenost moških in pa samozaposlenih k neformalni ekonomiji. V raziskavi tudi ugotavljam, da imajo najbolj pozitiven odnos do sive ekonomije osebe z mesečnim dohodkom med 1.500 in 2.000 evri ter tisti z dokončano visoko ali univerzitetno izobrazbo. Najbolj negativen odnos do neformalne ekonomije pa imajo glede na rezultate raziskave ženske, osebe z mesečnimi dohodki, nižjimi od 500 evrov, šolajoči in tisti z zaključenim magisterijem.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Republika Slovenija, neformalna ekonomija, podjetništvo, gospodarstvo, zaposlovanje.
Objavljeno: 11.01.2019; Ogledov: 2537; Prenosov: 161
Celotno besedilo (1,35 MB)

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: naravne nesreče, zakonodaja, klasifikacija, pomoč, podnebne spremembe, regionalni vidik, Slovenija, Hrvaška, magistrske naloge
Objavljeno: 29.01.2019; Ogledov: 2108; Prenosov: 113
Celotno besedilo (5,37 MB)

Opis: Republika Slovenija in Republika Hrvaška sta 25. junija 1991 postali neodvisni državi. Takrat se je pojavila tudi potreba po dokončni razmejitvi njunih ozemelj. Začelo se je skoraj tridesetletno reševanje odprtega vprašanja določitve meje med njima, ki pa še danes, leto dni po končni razglasitvi arbitražne razsodbe, ni popolnoma rešeno. Državi sta v vsem tem času prestali številna medsebojna pogajanja in dogovarjanja, ki pa do neke konkretne rešitve niso pripeljala. So pa različni dogovori in medsebojni sporazumi predstavljali napredek k razrešitvi odprtih mejnih vprašanj. Nazadnje sta se državi le uspeli dogovoriti, da iskanje rešitev spora glede meje na kopnem in morju, predata ad hoc arbitraži. Dne 4. novembra 2009 sta v Stockholmu podpisali arbitražni sporazum in kmalu za tem sprožili arbitražni postopek, ki pa so ga prekinile kršitve s strani slovenske agentke in enega od arbitrov. Arbitražno sodišče je natančno preučilo kršitve in njihove posledice ter ugotovilo, da le te niso omajale nepristranskosti in neodvisnosti arbitražnega postopka. Arbitražno sodišče je tako odločilo, da se postopek nadaljuje in dne 29. junija 2017 v Haagu razglasilo končno razsodbo v arbitraži med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško. Kljub temu, da je arbitražna razsodba dokončna in zavezujoča za obe strani, je Hrvaška ni implementirala in je ne priznava.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mejni spori, arbitraža, Slovenija, Hrvaška
Objavljeno: 12.03.2019; Ogledov: 3020; Prenosov: 256
Celotno besedilo (2,94 MB)

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Evropska unija, mednarodni terorizem, teroristični napad v Madridu, Europol, Eurojust, evropski nalog za prijetje in pridržanje, ekonomsko-finančni ukrepi, Republika Slovenija in terorizem
Objavljeno: 27.05.2019; Ogledov: 2228; Prenosov: 112
Celotno besedilo (567,57 KB)

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: diplomacija, diplomatski odnosi, Slovenija
Objavljeno: 29.05.2019; Ogledov: 2068; Prenosov: 100
Celotno besedilo (801,03 KB)