251. Pravna ureditev umetne prekinitve nosečnosti na primeru Republike Poljske in Republike SlovenijeMaša Pikon, 2023 Opis: Umetna prekinitev nosečnosti je postopek, s katerim se namerno prekine ali konča nosečnost. Redko katera tema ima toliko nasprotujočih si mnenj, ki so si v tako diametralnem nasprotju. Med ukrepi za preprečitev rojstva mora imeti prednost prevencija, splav naj bi bil le izhod v sili. Vseeno gre pri umetni prekinitvi nosečnosti za ukrep, ki je za posameznico zelo velikega pomena, saj predstavlja edini način, ki omogoči, da se prepreči rojstvo otroka po samem spočetju. V magistrskem delu je obravnavana pravica do umetne prekinitve nosečnosti v Republiki Sloveniji ter v Republiki Poljski. Prikazan je zgodovinski razvoj ter celotna pravna ureditev obravnavanega področja obeh držav s posebnim poudarkom na sodni praksi Ustavnega sodišča Republike Poljske, ki je v odločbi K 1/20 omejilo dostop do umetne prekinitve nosečnosti, s tem ko je možnost opravljanja umetne prekinitve nosečnosti v primerih, ko prenatalni testi pokažejo neozdravljivo bolezen zarodka ali njegovo hudo in nepopravljivo okvaro, razglasilo za neustavno. Posebno poglavje je namenjeno spoštovanju načela vladavine prava v obeh obravnavanih državah. V magistrskem delu je prikazana tudi ureditev umetne prekinitve nosečnosti v mednarodnem pravu. Stroge oblike prepovedi in kriminalizacije umetne prekinitve nosečnosti pripeljejo do tega, da se le-te ne opravljajo v varnem okolju z zdravniki, ampak v podzemlju, kjer je življenje ženske toliko bolj ogroženo. Namen tega dela je opozarjanje na ureditev, ki prepoveduje in nesorazmerno omejuje umetno prekinitev nosečnosti in neizogibne posledice, ki taki ureditvi sledijo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: umetna prekinitev nosečnosti, splav, Republika Slovenija, Republika Poljska, vladavina prava, mednarodno pravo človekovih pravic
Objavljeno: 27.06.2023; Ogledov: 437; Prenosov: 67
 Celotno besedilo (807,64 KB) |
252. VOHALNI MARKETING ZA BLAGOVNO ZNAMKO PODJETJA KOT NAČIN NEVERBALNE KOMUNIKACIJE: ŠTUDIJA PRIMERA SLOVENIJE IN ITALIJEJasmina Kozel Harley, 2023 Opis: Raziskava obravnava mednarodni vidik blagovne znamke podjetja za različne narode s pomočjo vonja – vohalnega marketinga (AromaLogo) – kot enega od kanalov neverbalne komunikacije.
AromaLogo je unikaten vonj, kreiran s pomočjo eteričnih olj glede na zgodbo podjetja, njegovo vizijo, cilje, celostno grafično podobo in želen vpliv na ljudi.
Raziskava vključuje gradnjo teoretičnega okvira, kjer smo na podlagi analize poslovnih kultur (Slovenije in Italije), po Hallu, Hofstedeju ter analizi GLOBE ter povezovanju teme vohalnega marketinga, kot predstavitev blagovne znamke podjetja za različne narode, iskali nove dimenzije, ki povezujejo NVK, kulturo in vohalni marketing. V kvalitativnem delu, ki smo ga naredili s pomočjo dveh fokusnih skupin, slovenske in italijanske, smo analizirali vohalni marketing – AromaLogo kot enega od načinov neverbalne komunikacije in ugotavljali njegovo primernost za predstavitev blagovne znamke podjetja ter njegovega vpliva na različne narode. Raziskovali smo tudi razlike med slovensko in italijansko poslovno kulturo ter določali smernice za poslovanje z vohalnim marketingom kot delom neverbalne komunikacije in kot delom blagovne znamke.
Ugotovili smo, da zaznava vonja ni povezana s kulturo, ampak z osebnostno lastnostjo. Ločevanje med naravnimi in sintetičnimi vonji ni povezano s kulturo, zaznava vonja drugih blagovnih znamk ni povezana s kulturo. Unikaten vonj podjetja – AromaLogo ni povezan s kulturo države, vonj vpliva na koncentracijo, vzdušje in zaznavo prostora. Pri vplivu vonja na ljudi ni signifikantne razlike med slovensko, italijansko in indijsko kulturo. Obe kulturi sta občutljivi za neverbalno komunikacijo pri drugih kulturah in zaznavata vonj kot enega od elementov neverbalne komunikacije.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: vohalni marketing – AromaLogo, eterična olja, neverbalna komunikacija, različni narodi, Slovenija, Italija
Objavljeno: 01.07.2023; Ogledov: 357; Prenosov: 56
Celotno besedilo (1,91 MB) |
253. |
254. Vpliv sodne prakse ESČP v Sloveniji in na Hrvaškem – 2. in 3. člen Evropske konvencije o človekovih pravicahAnja Soderžnik, 2023 Opis: V začetnem delu magistrske naloge smo se osredotočili na obravnavo človekovih pravic in predstavitev Evropskega sodišča za človekove pravice. Opisali smo, kaj človekove pravice so, njihov zgodovinski nastanek ter kako so obravnavane v Republiki Sloveniji in v Republiki Hrvaški. V nadaljevanju smo se osredotočili na predstavitev nastanka Evropskega sodišča za človekove pravice, kako deluje in kako poteka sodni postopek pred njim, in sicer skupaj z naravo sprejetih odločitev sodišča. V naslednjem poglavju smo se poglobljeno opredelili do Evropske konvencije o človekovih pravicah in njeni razlagi. Osrednji del magistrske naloge je osredotočen na obravnavo 2. in 3. člena EKČP, kjer smo skozi sodno prakso ESČP obravnavali sodbe, ki so bile izdane zoper Slovenijo in Hrvaško zaradi kršitve 2. in 3. člena EKČP. Z analizo primerov, ki so bili za Slovenijo in Hrvaško obremenilni, smo predstavili okoliščine primera ter situacije, ko je ESČP skozi svoja obširna naziranja spoznalo državi za krivi kršitev konvencijskih pravic. Na podlagi ugotovljenih situacij, ko je do kršitev 2. in 3. člena EKČP s strani Slovenije in Hrvaške prišlo, smo v zaključnem delu magistrske naloge napisali, kako se državi soočata z možnimi rešitvami in sprejetimi ukrepi, da nadaljnjih kršitev ne bi več bilo. V zaključnem delu magistrske naloge smo v sklepu povzeli svoje ugotovitve glede na predhodno zastavljene hipoteze. V prilogo smo dodali besedilo Evropske konvencije o človekovih pravicah ter pritožbeni obrazec, saj je namen magistrske naloge tudi v tem, da pomaga posameznikom pri vložitvi pritožbe na ESČP.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: človekove pravice, Evropsko sodišče za človekove pravice, Slovenija, Hrvaška, Evropska konvencija o človekovih pravicah, pravica do življenja, pravica do prepovedi mučenja
Objavljeno: 20.07.2023; Ogledov: 449; Prenosov: 63
Celotno besedilo (3,46 MB) |
255. Analiza števila vpisov v visokošolsko izobraževanje v obdobju 10 letRina Mazreku, 2023 Opis: Diplomsko delo obravnava izobraževanje mladih v zadnjih 10 letih, razliko v številu vpisanih v zadnjih 10 letih in morebitne vzroke za nadaljevanje ali ne nadaljevanje izobraževanja.
V teoretičnem delu smo opredelili izobraževanje na splošno, pomen visokošolskega izobraževanja in visokošolski sistem v Sloveniji, prav tako smo opredelili člen zakona o visokem šolstvu in predstavili vpisne postopke. Natančneje smo opredelili motivacijo in vlogo staršev ter vpliv na izobraževanje mladih.
Po teoretičnem sledi empirični del, s katerim smo dosegli cilj diplomskega dela. S pomočjo Statističnega urada RS smo pridobili želene podatke. Nato smo s tehniko intervjuvanja uspešno opravili tri intervjuje. Na koncu smo podali svoje ugotovitve in zaključek.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: izobraževanje, visokošolsko izobraževanje, študenti, mladi, Slovenija.
Objavljeno: 29.07.2023; Ogledov: 346; Prenosov: 26
Celotno besedilo (1,28 MB) |
256. Spoštovanje vladavine prava v EU na primeru Republike SlovenijeTanja Teršar, 2023 Opis: Vladavina prava je eno temeljnih načel EU, vendar se v zadnjih nekaj letih v nekaterih državah članicah, med njimi tudi v Sloveniji, pojavljajo izzivi na področju zagotavljanja spoštovanja vladavine prava, zaradi česar se zastavljajo vprašanja ali so ukrepi, ki jih EU predvideva za zagotavljanje spoštovanja vladavine prava učinkoviti in zakaj kljub trudu Evropske komisije v državah članicah vseeno prihaja do kršitev oz. odmikov od vrednot EU. Med orodji za zagotavljanje in krepitev spoštovanja vladavine prava v državah članicah, ki so bila razvita in preizkušena v zadnjem desetletju, so sodni mehanizem skladno z 258. členom PDEU, postopek skladno s 7. členom PEU, okvir vladavine prava, ki ga lahko Evropska komisija sproži v primeru sistemskih groženj vladavini prava v državah članicah EU in vključuje pripravo poročila o vladavini prava ter podajo specifičnih priporočil državam članicam, in mehanizem pogojevanja koriščenja evropskih sredstev s spoštovanjem načela vladavine prava skladno z Uredbo (EU) 2020/2092. Magistrsko delo se osredotoča na raziskovalni vprašanji kakšno je stanje vladavine prava v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami članicami EU ter kako prepričljivo in uspešno se je na stanje vladavine prava v Sloveniji odzvala Evropska komisija v primerjavi z drugimi državami članicami EU. Analiza priporočil glede vladavine prava, ki jih je državam članicam v 2022 in 2023 na področjih pravosodnega in protikorupcijskega okvira, svobode in pluralnosti medijev ter sistema drugih institucionalnih zavor in ravnovesij podala Evropska komisija, kaže, da je Slovenija na splošno približno na sredini oz. se nekoliko bolj nagiba proti zgornji (boljši) polovici držav članic EU kljub identificiranim izzivom, kjer prevladujejo enkratne kršitve, ne pa sistemske grožnje vladavini prava. Medtem ko je Evropska komisija Sloveniji za zagotavljanje spoštovanja vladavine prava podala nezavezujoča priporočila, se je strožje odzvala v primeru Madžarske in Poljske, proti katerima je bil sprožen postopek skladno s 7. členom PEU. Ta mehanizem ni ustrezno učinkovit v primerjavi z mehanizmom pogojevanja koriščenja sredstev EU skladno z Uredbo (EU) 2020/2092, ki je bil prepoznan kot učinkovitejše sredstvo za zagotavljanje napredka v prizadevanjih za zaščito vladavine prava v EU.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: vladavina prava, Slovenija, Evropska unija, Evropska komisija, mehanizmi
Objavljeno: 28.11.2023; Ogledov: 304; Prenosov: 30
Celotno besedilo (1,33 MB) |
257. |
258. |
259. Sodobna problematika odkrivanja in preprečevanja kartelnih sporazumovJan Bojović, 2023 Opis: Magistrsko delo ima namen bralcu pojasniti osnovne značilnosti kartelnih sporazumov; kaj sploh so, kako nastanejo ter kako vplivajo na gospodarstvo in potrošnike v sodobnem času. Kartel oziroma kartelni sporazum pomeni sporazum o usklajenem ravnanju ali sklepih podjetniških združenj, katerih namen je usklajevanje njihovega konkurenčnega ravnanja na trgu ali vplivanje na relevantne dejavnike konkurence s praksami, kot so določanje ali usklajevanje nakupnih ali prodajnih cen ali drugih pogojev trgovanja, vključno s pravicami intelektualne lastnine, razdelitev proizvodnih ali prodajnih kvot, delitev trgov in kupcev, dogovorjeno oddajanje ponudb, omejitve pri uvozu ali izvozu ali protikonkurenčni ukrepi zoper druga konkurenčna podjetja. Skupno ravnanje podjetij, ki lahko omejuje konkurenco, povzroča višje cene ali ovira vstop drugih podjetij na trg, je nezakonito. Takšni sporazumi se lahko štejejo za nezakonite, kadar konkurenti sodelujejo v taki meri, da njihovo delovanje ni več neodvisno, ali kadar sodelovanje konkurentom omogoča, da skupaj kopičijo tržno moč. Osrednje vprašanje, na katerega želi magistrsko delo podati odgovor, je vprašanje, ali je trenutna zakonodaja primerna za boj proti kartelnim sporazumom v sodobnem ekonomskem okolju, ki se mu prilagajata tudi narava in način delovanja kartelov. V magistrskem delu bosta izpostavljena predvsem i) delovanje kartelnih sporazumov, ki vplivajo na višanje cene izdelkov in storitev, v obdobju visoke inflacije na trgu, in ii) delovanje kartelnih sporazumov s pomočjo računalniških algoritmov, ki podjetjem olajšajo doseganje in ohranjanje tajnih dogovorov brez formalnega sporazuma ali človeške interakcije. Tipičen primer so algoritmi, ki samodejno prilagajajo (višajo) cene izdelkov glede na cene konkurentov. Postavljene hipoteze bodo v magistrskem delu preverjene s pomočjo deskriptivne in primerjalne metode, ki se bo izrazila predvsem v analizi sodne prakse organov v Sloveniji in EU. Podjetja vedno iščejo načine, kako zmanjšati konkurenco na trgu. Izhajajoč iz zgoraj opisane problematike bo namen magistrskega dela opredeliti se do vprašanja, ali je trenutna zakonodaja primerna za prepoznavanje kartelnega delovanja v negotovih ekonomskih časih in za prepoznavanje novih oblik kartelnih delovanj v digitalnem svetu. Na podlagi odgovora na to problematiko se lahko razvije misel o tem, kako prilagoditi konkurenčno zakonodajo oziroma ali je to sploh potrebno.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kartelni sporazum, kartel, inflacija, računalniški algoritmi, konkurenca, podjetje, Slovenija, Evropska unija, omejevalni sporazumi, horizontalni in vertikalni kartelni sporazumi
Objavljeno: 12.12.2023; Ogledov: 287; Prenosov: 16
Celotno besedilo (775,78 KB) |
260. |
