Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Job satisfaction of nurses and identifying factors of job satisfaction in Slovenian hospitals
Mateja Lorber, Brigita Skela-Savič, 2012

Opis: Aim. To determine the level of job satisfaction of nursing professionals in Slovenian hospitals and factors influencing job satisfaction in nursing. Methods. The study included 4 hospitals selected from the hospital list comprising 26 hospitals in Slovenia. The employees of these hospitals represent 29.8% and 509 employees included in the study represent 6% of all employees in nursing in Slovenian hospitals. One structured survey questionnaire was administered to the leaders and the other to employees, bothconsisting 154 items evaluated on a 5 point Likert-type scale. We examinedthe correlation between independent variables (age, number of years ofemployment, behavior of leaders, personal characteristics of leaders, and managerial competencies of leaders) and the dependent variable (job satisfaction - satisfaction with the work, coworkers, management, pay, etc) byapplying correlation analysis and multivariate regression analysis. In addition, factor analysis was used to establish characteristic components of the variables measured. Results. We found a medium level of job satisfaction in both leaders (3.49Ž0.5) and employees (3.19Ž0.6), however, there was a significant difference between their estimates (t=3.237; P=lt;0.001). Job satisfaction was explained by age (Plt;0.05; Ž=0.091), years of employment (Plt;0.05; Ž=0.193), personal characteristics of leaders (Plt;0.001; Ž=0.158),and managerial competencies of leaders (Plt;0.000; Ž=0.634) in 46% ofcases. The factor analysis yielded four factors explaining 64% of the total job satisfaction variance. Conclusion. Satisfied employees play a crucial rolein an organization's success, so health care organizations must be aware of the importance of employees' job satisfaction. It is recommended to monitoremployees' job satisfaction levels on an annual basis.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Javno zdravstvo, Bolnišnice, Zadovoljstvo na delovnem mestu, Slovenija
Objavljeno: 24.02.2017; Ogledov: 4665; Prenosov: 147
URL Celotno besedilo (0,00 KB)

2.
3.
Strategija za implementacijo ukrepov v smeri promocije zdravja na delovnem mestu in večjega zadovoljstva zaposlenih
Jaka Kavčič, 2018

Opis: Zdravje je ključnega pomena za vse ljudi, ne glede na spol in starost. V kolikor nimamo težav z zdravjem, se pomembnosti zdravja navadno zavedamo šele , ko zbolimo. Premalokrat pa pomislimo, kaj lahko sami naredimo zato, da bolezen ali poškodbo preprečimo. Zdravje pa ni pomembno samo za posameznika, ampak tudi za okolje v katerem živimo in delamo. Hiter tempo življenja in spremenjene življenjske navade pogosto prinesejo na eni strani več bolezni, po drugi strani pa se povprečna življenjska doba povečuje in s tem posledično tudi meja upokojitve. Ker je v interesu vseh nas, da smo zdravi, je prav, da za svoje zdravje v prvi meri poskrbimo sami. Pomena zdravega človeka se zaveda tudi država (zdrav človek predstavlja manjše stroške za državo) in delodajalci (zdrav človek je bolj produktiven, manj odsoten z dela), zato država izvaja določene aktivnosti, predvsem z ozaveščanjem javnosti o pomenu zdravja. Hkrati pa država skozi zakonodajo nalaga delodajalcem, da izvajajo aktivnosti za promocijo zdravja na delovnem mestu. V prvem delu magistrskega dela opredeljujemo pomen aktivnosti za promocijo na delovnem mestu v izvedbi delodajalca in splošno pomembnost tovrstnih aktivnosti. Ugotavljamo, da so aktivnosti pomembne za zaposlene tako iz zdravstvenega vidika kot tudi iz vidika medsebojnega druženja in komunikacije. Pomembno vlogo pri zdravju ima tudi stres, zato je delodajalec dolžan sprejeti vse potrebne aktivnosti, da omeji vpliv stresa na zaposlene. V empiričnem delu magistrskega dela smo raziskali in analizirali zaposlene in njihovo mnenje o pomenu aktivnosti za promocijo zdravja na delovnem mestu in motivatorjev pri njihovem delu. Prav tako smo skozi intervjuje predstavnikov različnih podjetij analizirali pomen aktivnosti za promocijo zdravja na delovnem mestu skozi prizmo delodajalca in kako vplivajo tovrstne aktivnosti na blagovno znamko podjetja. Ugotovili smo, da sta skrb podjetja za zaposlene in ugled podjetja izredno pomembna motivatorja za zaposlene. Aktivnosti za promocijo zdravja na delovnem mestu zaposleni jemljejo kot pozitiven pristop podjetja za dobro počutje zaposlenih. Prav tako smo ugotovili, da podjetja tovrstne aktivnosti zagotavljajo, ker dejansko verjamejo v pozitivne učinke in ne samo ker je aktivnosti predpisala država z zakonodajo. Z gotovostjo lahko trdimo, da aktivnosti za promocijo zdravja na delovnem mestu pozitivno vplivajo na zaposlene in na njihove odnose med sodelavci ter posledično prinašajo prednosti za delodajalca in pomagajo pri gradnji blagovne znamke podjetja. Zanimivo je, da pozitiven. vpliv na zaposlene ni toliko posledica samih aktivnosti oziroma njihovih vsebin, kot ima pozitiven vpliv občutek zaposlenih, da podjetje skrbi zanje. Skrb podjetja za zaposlene se kaže kot izredno pomemben motivator za zaposlene. Verjetno ne obstaja delodajalec, ki si ne želi imeti zadovoljnih in motiviranih zaposlenih, zato so navadno investicije v promocijo zdravja na delovnem mestu zanemarljive v primerjavi s pozitivnimi učinki.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: zdravje na delovnem mestu, promocija, zadovoljstvo, produktivnost, absentizem, strošek, motivacija, blagovna znamka delodajalca.
Objavljeno: 31.08.2018; Ogledov: 3406; Prenosov: 364
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

4.
5.
VPLIV KOMUNIKACIJE NA FIZIOTERAPEVTOVO POČUTJE NA DELOVNEM MESTU
Maša Oblak, 2020

Opis: Namen raziskave je bil proučiti ali uspešna komunikacija pozitivno vpliva na fizioterapevtovo počutje v kolektivu, ali zadovoljstvo na delovnem mestu pozitivno vpliva na njihovo vzdušje ter, ali se jim zdi pomembna medosebna komunikacija, saj odločilno vpliva na uspešnost dela. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskavi je sodelovalo 80 fizioterapevtov in študentov fizioterapije. 97,50% anketirancev je menilo, da učinkovita komunikacija v ustanovi pomembno vpliva na lastno motivacijo in dobro počutje. 77 oseb ali 96,20% anketirancev je bilo mnenja, da zadovoljstvo na delovnem mestu pozitivno vpliva na vzdušje med zaposlenimi. Na vprašanje ali se jim medosebna komunikacija zdi pomembna, saj odločilno vpliva na uspešnost dela pa se je strinjalo vseh 100% anketirancev. Iz pridobljenih podatkov lahko sklepamo, da je uspešna komunikacija ključnega pomena tako zasebno, predvsem pa na delovnem mestu. Da bomo na delovnem mestu imeli uspešne odnose s sodelavci je potrebno, da smo v komunikaciji z njimi odprti, da odkrito povemo svoje mnenje ter v primeru nesoglasij stvari razčistimo in se pogovorimo. Če se na delovnem mestu pojavijo konflikti ni to nič slabega. Konflikti namreč niso nič drugega kot drugačna mnenja, ki so izražena ob napačnem času in napačnem kraju ob neprimernem tonu sogovornika. V primeru konflikta pa je ključno, da se s pravilno komunikacijo stvari razrešijo. Posledica konflikta pa pripelje do slabega počutja, ki pogosto pogojuje tudi stres, ki ga lahko nehote prenašamo med sodelavce, ki pa so ključni za uspešno opravljeno delo. Zaradi konfliktnega okolja lahko trpi celoten kolektiv, posledično pa tudi kakovost in uspešnost dela.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: komunikacija (communication), zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu (job satisfaction), medosebni odnosi (interpersonal relations), konflikt (conflict), empatija (empathy), stres (stress), tim (team)
Objavljeno: 03.07.2020; Ogledov: 2874; Prenosov: 360
.pdf Celotno besedilo (867,60 KB)

6.
7.
Zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu v času pandemije covida-19
Uroš Černilec, 2021

Opis: Marca 2020 je bila v Sloveniji razglašena epidemija covida-19. Za zajezitev širjenja okužb je država sprejela ukrepe, ki so bili vezani na omejevanje osebnih stikov, meje, zaprtje šol, vrtcev in organizacij, delo od doma itd. Protikoronski ukrepi, katerih namen je bil omiliti posledice epidemije, so močno vplivali na zaposlene in ostalo prebivalstvo. Varstvo pri delu in zagotavljanje varnega delovnega okolja sta dolžnosti vsakega delodajalca, pri čemer preprečitev možnosti širjenja okužb na delovnem mestu ni izjema. Treba je poudariti, da so bili delodajalci popolnoma nepripravljeni na takšno grožnjo. Izkazalo se je, da v Republiki Sloveniji skoraj ni delodajalca, ki bi imel ustrezno izdelano oceno tveganja, s čimer je bilo onemogočeno hitro in uspešno ukrepanje delodajalcev. Namen diplomske naloge je podrobno opisati in opredeliti odnos zaposlenih do protikoronskih ukrepov, zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu v času epidemije in njihovo soočanje z izzivi v času epidemije covida-19. Praktični del diplomske naloge je temeljil na anketnem vprašalniku, ki smo ga oblikovali s pomočjo obstoječe literature in ga sestavili z brezplačno aplikacijo 1KA. Na osnovi raziskave smo ugotovili, da je kar 70% anketirancev povedalo, da se preventivni ukrepi pred epidemijo niso izvali in da organizacija ni imela izdelane ocene tveganja. Prav tako smo ugotovili, da je 59% anketirancev povedalo, da korona dodatek na njih vpliva pozitivno/motivacijsko.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: epidemija covida-19, protikoronski ukrepi, zaposleni, motivacija na delovnem mestu, zadovoljstvo zaposlenih, diplomske naloge
Objavljeno: 05.05.2022; Ogledov: 841; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

8.
Organizacijska klima, zavzetost in zadovoljstvo zaposlenih v podjetju X
Hana Menhart, 2022

Opis: V diplomskem delu smo raziskovali pomen organizacijske klime, zavzetosti ter zadovoljstvo zaposlenih v podjetju X. Podajali smo vprašanja o tem, kaj so pričakovanja zaposlenih, kako bi podjetje svoje vodenje lahko izboljšalo in ali obstajajo enostavne rešitve pri določenih problemih. Zanimalo nas je, ali je organizacijska klima v podjetju dobra in če ne, zakaj, ter kakšne so možne rešitve. Zanimalo nas je tudi, ali je dovolj izvendelovnih druženj in ali so le-ta vključena med dejavnike zviševanja motivacije na delovnem mestu. Dotaknili smo se tudi zadovoljstva zaposlenih v podjetju, kaj pripomore k občutku večje pripadnosti podjetju in na kakšne načine lahko nagradimo zaposlene.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Organizacijska klima, zavzetost, zadovoljstvo, motivacija, oblike nagrad, delovno okolje, izboljšave na delovnem mestu.
Objavljeno: 23.09.2022; Ogledov: 631; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (1,76 MB)

9.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh