Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Alkohol je povezan s številnimi škodljivimi posledicami na telesnem, duševnem, duhovnem, odnosnem in socialnem področju. Te lahko prizadenejo posameznika, njegovo družino, prijatelje, sodelavce, okolico in tudi celotno družbo. Predvsem pa je sindrom odvisnosti od alkohola v Sloveniji velik javnozdravstveni problem, ki ne vpliva le na zdravstveno stanje populacije, pač pa tudi na delovno storilnost aktivnega dela prebivalstva, odsotnost dela zaradi bolezni, ter varnost pri delu in varnost v prometu. Za oceno stopnje resnosti uživanja alkohola in škodljivosti le tega na posameznikovo življenje obstajajo standardizirani vprašalniki, ustrezen razgovor z bolnikom, klinični pregled in nekatere preiskave, včasih pa podatke dobimo s heteroanamnezo. V nalogi bomo predstavili odvisnost od alkohola (epidemiologija odvisnosti od alkohola, dejavniki, ki vplivajo na nastanek odvisnosti od alkohola, nevrobiološke mehanizme, diagnosticiranje sindroma odvisnosti, motivacija in motivacijski postopki v obravnavi, psihoterapija v procesu odvisnosti, uporaba zdravil pri zdravljenju, recidiv, organizacija zdravljenja odvisnosti od alkohola v Sloveniji - tri faze, pripravljalna faza, intenzivna psihoterapija, nadaljevalno zdravljenje in rehabilitacija- AA- anonimni alkoholiki, KZA- klub zdravljenih alkoholikov). Cilj diplomske naloge je, odgovoriti na raziskovalna vprašanja, kako uspešna je rehabilitacija zdravljenih alkoholikov, z obravnavo v okviru KZA in kako s pomočjo obravnave v sklopu AA. Ugotovili smo, da uporabniki kluba zdravljenih alkoholikov dosegajo boljše rezultate pri pozitivnih spremembah ki so jih deležni z vključitvijo v program, kot pa rezultati, ki jih dosegajo anonimni alkoholiki. Po naših rezultatih, skupina s strukturirano vsebino dosega boljše rezultate, vendar je pri odločitvi za včlanitev skupine prisotna stigmatizacija, in se uporabniki odločajo tudi na podlagi varnosti in razkrivanja svojih osebnih podatkov. Za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik in fokusni intervju z zdravljenci in njihovimi spremljevalci v obeh skupinah.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: alkoholizem, odvisnost od alkohola, zdravljenje, abstinenca, recidiv, rehabilitacija, KZA, anonimni alkoholiki
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 568; Prenosov: 92
Celotno besedilo (1,23 MB)

Opis: Diplomska naloga opisuje mehanizem relapsa in kako je ta umeščen v kontekst zdravljenja od psihoaktivnih snovi (PAS). Relaps oziroma recidiv je pogost, nezaželen pojav pri zasvojenosti od psihoaktivnih snovi in ponuja možnost uvida v sprožilce in okoliščine, ki so do relapsa pripeljali. V nalogi smo poskušali poiskati model relapsa in njegove vzroke. V teoretičnem delu naloge predstavimo nevroznanstveni vidik in vlogo motivacije pri nastanku zasvojenosti. Opredeljeni so stili navezanosti in pomembnost odnosov v človeškem življenju, saj so to tisti dejavniki, zaradi katerih se morda zasvojenost nikoli ne bo razvila. Če pa do nje že pride, se uporabniki lahko s pomočjo odnosov iztrgajo zasvojenosti. V empiričnem delu smo raziskovali mehanizem relapsa na podlagi pričevanj 13 uporabnikov, ki živijo v stanovanjskih skupnostih za reintegracijo. Vzorec je obsegal uporabnike, ki abstinirajo najmanj 1 leto in največ 7 let. Na podlagi njihovih izkušenj smo identificirali pogoste vzroke oziroma okoliščine, ki so jih pripeljale do relapsa in kako so te izkušnje zaznamovale nadaljnji potek zdravljenja. Prepoznali smo okvirni model poteka okrevanja od zasvojenosti, za katerega menimo, da bi lahko veljal za veliko večino zasvojenih. Rezultati so pokazali, da bi lahko relaps razumeli, kot posledico nihanja med dvema silama. Na eni strani želja po bolj zdravem, kvalitetnem življenju in na drugi strani zasvojenost. Na kateri strani se bo uporabnik znašel, je odvisno od več notranjih in zunanjih dejavnikov. Med notranje dejavnike štejemo notranjo motivacijo, ki se je običajno porodila po dolgotrajnem jemanju PAS s svojimi posledicami. K zunanjim dejavnikom prištevamo negativne življenjske dogodke, ki so jih prisilili v ukrepanje, na primer izguba službe ali trenja z okolico in domačimi. Za preventivo relapsa je ključnega pomena, da uporabniki aktivno skrbijo za sebe na vseh pomembnih življenjskih področji. Med bolj pomembnimi dejavniki, ki so botrovali preprečitvi relapsa so bili kvalitetni odnosi, ki so jih uporabniki stkali s strokovnim kadrom in sostanovalci. V teh odnosih so se naučili bolj primerne načine lajšanja stiske in bolj primeren stil reševanja problemov. Nekateri so pričeli prepoznavati svojo vrednost in pridobivati na samozavesti, kar je tudi dejavnik pri preprečitvi relapsa, lahko bi to razumeli kot grajenje boljše samopodobe. Pomembno je, da se razume zdravljenje, kot nekaj, ki poteka v fazah. Pri vsaki fazi obstajajo različni rizični dejavniki, ki botrujejo relapsu in katere je potrebno nasloviti. Zavedanje rizičnih dejavnikov je pa posledica osebnostne rasti in dela na sebi, vsak dan, dan za dnem.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mehanizem relapsa, zasvojenost, PAS, stanovanjske skupnosti, reintegracija, abstinenca, kvalitetno življenje, diplomske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 351; Prenosov: 39
Celotno besedilo (1,17 MB)