Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Zdravljenje odvisnosti od alkohola in rehabilitacija po zdravljenju
Veronika Mrak, 2017

Opis: Alkohol je povezan s številnimi škodljivimi posledicami na telesnem, duševnem, duhovnem, odnosnem in socialnem področju. Te lahko prizadenejo posameznika, njegovo družino, prijatelje, sodelavce, okolico in tudi celotno družbo. Predvsem pa je sindrom odvisnosti od alkohola v Sloveniji velik javnozdravstveni problem, ki ne vpliva le na zdravstveno stanje populacije, pač pa tudi na delovno storilnost aktivnega dela prebivalstva, odsotnost dela zaradi bolezni, ter varnost pri delu in varnost v prometu. Za oceno stopnje resnosti uživanja alkohola in škodljivosti le tega na posameznikovo življenje obstajajo standardizirani vprašalniki, ustrezen razgovor z bolnikom, klinični pregled in nekatere preiskave, včasih pa podatke dobimo s heteroanamnezo. V nalogi bomo predstavili odvisnost od alkohola (epidemiologija odvisnosti od alkohola, dejavniki, ki vplivajo na nastanek odvisnosti od alkohola, nevrobiološke mehanizme, diagnosticiranje sindroma odvisnosti, motivacija in motivacijski postopki v obravnavi, psihoterapija v procesu odvisnosti, uporaba zdravil pri zdravljenju, recidiv, organizacija zdravljenja odvisnosti od alkohola v Sloveniji - tri faze, pripravljalna faza, intenzivna psihoterapija, nadaljevalno zdravljenje in rehabilitacija- AA- anonimni alkoholiki, KZA- klub zdravljenih alkoholikov). Cilj diplomske naloge je, odgovoriti na raziskovalna vprašanja, kako uspešna je rehabilitacija zdravljenih alkoholikov, z obravnavo v okviru KZA in kako s pomočjo obravnave v sklopu AA. Ugotovili smo, da uporabniki kluba zdravljenih alkoholikov dosegajo boljše rezultate pri pozitivnih spremembah ki so jih deležni z vključitvijo v program, kot pa rezultati, ki jih dosegajo anonimni alkoholiki. Po naših rezultatih, skupina s strukturirano vsebino dosega boljše rezultate, vendar je pri odločitvi za včlanitev skupine prisotna stigmatizacija, in se uporabniki odločajo tudi na podlagi varnosti in razkrivanja svojih osebnih podatkov. Za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik in fokusni intervju z zdravljenci in njihovimi spremljevalci v obeh skupinah.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: alkoholizem, odvisnost od alkohola, zdravljenje, abstinenca, recidiv, rehabilitacija, KZA, anonimni alkoholiki
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1396; Prenosov: 234
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

2.
Vloga komune in lastne motivacije pri vzdrževanju abstinence
Andraž Pogačnik, 2020

Opis: V diplomskem delu bomo obravnavali problematiko zasvojenosti, osredotočili se bomo na aspekt vzdrževanja abstinence. Zanima nas, kaj motivira zasvojenega posameznika, da se odloči za abstinenco in kolikšno vlogo igra rehabilitacijski program, ki si ga je izbral. Zaradi globlje in kompleksne narave problema smo se odločili, da bomo izvedli kvalitativno raziskavo, saj nas zanimajo osebni vidiki ter opažanja posameznikov, ki imajo lastno izkušnjo zasvojenosti. Za vzorčenje smo si izbrali neverjetnostni namenski vzorec, in sicer izpeljali smo štiri intervjuje z uporabniki komunske Skupnosti Žarek v Bohinju. Z njimi smo izvedli poglobljene pol-strukturirane intervjuje, preko katerih smo dobili realen in pristen vpogled v doživljanje zasvojenosti. Pregledali smo različna obdobja njihovega življenja, in sicer smo se najprej osredotočili na obdobje pred zasvojenostjo, mladostniško obdobje in prvi stik z drogo, obdobje rehabilitacije in nazadnje še na proces samorefleksije med obdobjem rehabilitacije, ki se delno nanaša tudi na njihovo razmišljanje o prihodnosti. Prišli smo do ugotovitev, da mora posameznik doseči »dno« ter da se šele takrat lahko odrine od tal; z drugimi besedami povedano mora dozoreti pravi čas, ko se posameznik dobesedno naveliča življenja z zasvojenostjo, saj je šele takrat pripravljen na konkretno spremembo življenjskega sloga, kar od njega terja ogromno truda, vztrajnosti in samorefleksije. Ugotovili smo tudi, da program, ki ga obiskujejo, lahko neizmerno pripomore k njihovemu okrevanju, saj jim nudi različna orodja za spoprijemanje z medčloveškimi odnosi in z vsakdanjim življenjem ter s težavami, ki jih le-to prinese.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: zasvojenost, abstinenca, motivacija, komune, kvalitativne raziskave, diplomske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 846; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

3.
Mehanizem relapsa
Nina Jovanović, 2020

Opis: Diplomska naloga opisuje mehanizem relapsa in kako je ta umeščen v kontekst zdravljenja od psihoaktivnih snovi (PAS). Relaps oziroma recidiv je pogost, nezaželen pojav pri zasvojenosti od psihoaktivnih snovi in ponuja možnost uvida v sprožilce in okoliščine, ki so do relapsa pripeljali. V nalogi smo poskušali poiskati model relapsa in njegove vzroke. V teoretičnem delu naloge predstavimo nevroznanstveni vidik in vlogo motivacije pri nastanku zasvojenosti. Opredeljeni so stili navezanosti in pomembnost odnosov v človeškem življenju, saj so to tisti dejavniki, zaradi katerih se morda zasvojenost nikoli ne bo razvila. Če pa do nje že pride, se uporabniki lahko s pomočjo odnosov iztrgajo zasvojenosti. V empiričnem delu smo raziskovali mehanizem relapsa na podlagi pričevanj 13 uporabnikov, ki živijo v stanovanjskih skupnostih za reintegracijo. Vzorec je obsegal uporabnike, ki abstinirajo najmanj 1 leto in največ 7 let. Na podlagi njihovih izkušenj smo identificirali pogoste vzroke oziroma okoliščine, ki so jih pripeljale do relapsa in kako so te izkušnje zaznamovale nadaljnji potek zdravljenja. Prepoznali smo okvirni model poteka okrevanja od zasvojenosti, za katerega menimo, da bi lahko veljal za veliko večino zasvojenih. Rezultati so pokazali, da bi lahko relaps razumeli, kot posledico nihanja med dvema silama. Na eni strani želja po bolj zdravem, kvalitetnem življenju in na drugi strani zasvojenost. Na kateri strani se bo uporabnik znašel, je odvisno od več notranjih in zunanjih dejavnikov. Med notranje dejavnike štejemo notranjo motivacijo, ki se je običajno porodila po dolgotrajnem jemanju PAS s svojimi posledicami. K zunanjim dejavnikom prištevamo negativne življenjske dogodke, ki so jih prisilili v ukrepanje, na primer izguba službe ali trenja z okolico in domačimi. Za preventivo relapsa je ključnega pomena, da uporabniki aktivno skrbijo za sebe na vseh pomembnih življenjskih področji. Med bolj pomembnimi dejavniki, ki so botrovali preprečitvi relapsa so bili kvalitetni odnosi, ki so jih uporabniki stkali s strokovnim kadrom in sostanovalci. V teh odnosih so se naučili bolj primerne načine lajšanja stiske in bolj primeren stil reševanja problemov. Nekateri so pričeli prepoznavati svojo vrednost in pridobivati na samozavesti, kar je tudi dejavnik pri preprečitvi relapsa, lahko bi to razumeli kot grajenje boljše samopodobe. Pomembno je, da se razume zdravljenje, kot nekaj, ki poteka v fazah. Pri vsaki fazi obstajajo različni rizični dejavniki, ki botrujejo relapsu in katere je potrebno nasloviti. Zavedanje rizičnih dejavnikov je pa posledica osebnostne rasti in dela na sebi, vsak dan, dan za dnem.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mehanizem relapsa, zasvojenost, PAS, stanovanjske skupnosti, reintegracija, abstinenca, kvalitetno življenje, diplomske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 1158; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh