Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Ageizem v vrhunskem športu : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Socialna gerontologija
Benjamin Ritlop, 2026, diplomsko delo

Opis: Uvod: S podaljševanjem življenjske dobe in napredkom v športni znanosti se obdobje aktivnega ukvarjanja z vrhunskim športom podaljšuje, kljub temu pa športno okolje pogosto zaznamuje ageizem. Namen diplomskega dela je raziskati, kako znanstvena literatura opredeljuje dolgoživost v vrhunskem športu, kateri dejavniki vplivajo na podaljšanje kariere in kako se ageizem pojavlja v športu. Metode: Diplomsko delo temelji na kvalitativni metodi pregleda literature, izvedeni s pomočjo orodja Atlas.ti, ki je omogočilo sistematično kodiranje in analizo virov. V analizo je bilo vključenih 30 strokovnih člankov, objavljenih v zadnjih desetih letih, s področij športa, sociologije, gerontologije in psihologije športa. Uporabljene so bile metode analize vsebine, komparativne analize in sinteze ugotovitev z namenom prepoznati glavne koncepte, trende in povezave med dolgoživostjo ter ageizmom v športu. Rezultati: Analiza literature je pokazala, da znanstvena skupnost dolgoživost v vrhunskem športu opredeljuje večdimenzionalno, in sicer kot kombinacijo karierne dolgoživosti, performančne dolgoživosti in življenjske dolgoživosti. Ugotovljeno je bilo, da k dolgoročni uspešnosti športnikov prispevajo uravnotežen program treninga, psihološka odpornost, ustrezna regeneracija in socialna podpora. Kljub tem dejavnikom pa številni športniki poročajo o prisotnosti ageističnih predsodkov. Razprava: Rezultati kažejo, da ageizem v vrhunskem športu ostaja prisoten na institucionalni, medijski in individualni ravni. Poudarjena je potreba po spremembi športne kulture, ki bi prepoznala vrednost izkušenih športnikov in podpirala vključujoče okolje. Uporaba orodja Atlas.ti je omogočila celovit vpogled v tematske vzorce in poglobljeno razumevanje povezave med dolgoživostjo in starostno diskriminacijo. Naše ugotovitve prispevajo k razumevanju, kako lahko športne organizacije, trenerji in drugi spodbujajo dolgoživost v karieri ter zmanjšujejo učinke ageizma v športu.
Ključne besede: dolgoživost, vrhunski šport, ageizem, športna kariera, staranje športnikov
Objavljeno v ReVIS: 06.07.2026; Ogledov: 238; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

2.
Poimenovanje starejših odraslih: med predsodki ageizma in strahovi gerontofobije : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Socialna gerontologija
Nina Fajfar, Jerneja Lipič, 2025, diplomsko delo

Opis: Uvod: Diplomsko delo obravnava vpliv poimenovanja starejših odraslih na prisotnost ageizma in gerontofobije. Izpostavili smo pojav ageizma kot diskriminacije na podlagi starosti, ki se pogosto kaže prav skozi rabo izrazov. Gerontofobija se v današnji družbi širi skozi generacije. Posledično prinaša negativne in stereotipne predstave starosti. Metode: Raziskavo smo izvedli s kombinacijo kvantitativnega in kvalitativnega pristopa. Uporabili smo anketni vprašalnik, kjer je sodelovalo 629 starejših odraslih nad 60 let iz vseh statističnih regij znotraj Slovenije in polstrukturirane intervjuje 20-ih posameznikov širše populacije. Podatke anket smo analizirali z uporabo programa SPSS 29.0, kjer smo s pomočjo testov opredelili hipoteze. Analizo intervjujev smo izvedli s kodiranjem odgovorov po 6 raziskovalnih kategorij in jih povezali z raziskovalnima vprašanjema. Rezultati: Raziskava kaže, da ponavljajoča se negativna sporočila o starosti spodbujajo negativne posledice in s tem socialni umik starejših odraslih. Izrazi z negativno konotacijo povečujejo občutek manjvrednosti in diskriminacije. Rezultati so prav tako pokazali, da je izraz »starejši odrasli« v splošnem sprejet kot sodoben, nevtralen in bolj primeren kot drugi izrazi. Razprava in sklep: V razpravi smo povezali teoretična izhodišča z empiričnimi rezultati in dokazali, da poimenovanje starejših odraslih pomembno vpliva na prisotnost ageizma in gerontofobije. Predlagamo jezikovne smernice, ki spodbujajo družbo do uporabe bolj nevtralnih izrazov znotraj vsakdanjega razpravljanja in vključevanje starejših odraslih v medijske razprave in medgeneracijske programe. Izpostavljamo, da je za zmanjševanje ageizma in gerontofobije nujna uporaba spoštljivega poimenovanja.
Ključne besede: ageizem, gerontofobija, diskriminacija, poimenovanje, starejši odrasli
Objavljeno v ReVIS: 26.02.2026; Ogledov: 654; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (2,96 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh