1. |
2. VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI OBRAVNAVI OTROKA V URGENTNI INFEKCIJSKI AMBULANTILena Zdešar, 2024, ni določena Opis: Teoretična izhodišča: Medicinska sestra se pri delu v urgentni infekcijski ambulanti sreča s kompleksnimi stanji, kot so akutni bronhiolitis, vročinski krči, oslovski kašelj, klopni meningoencefalitis in lymska borelioza. Medicinska sestra izvaja številne negovalne intervencije in tehnično diagnostične posege, kot so odvzem kužnin, vzpostavitev intravenske poti ter aplikacija zdravil, aplikacija kisika itd. Pomembno vlogo opravlja tudi pri sprejemu otroka v bolnišnico in pri preprečevanju prenosa nalezljivih bolezni. Pri svojem delu uporablja načela atravmatske komunikacije z otrokom in starši. Namen raziskave je bil preučiti vlogo medicinske sestre pri obravnavi otroka v urgentni infekcijski ambulanti.
Metode: V raziskavi sta bila uporabljena kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivna metoda dela. Za zbiranje podatkov je bila uporabljena predloga za polstrukturiran intervju. Raziskava je potekala od junija do avgusta 2024. Vzorec je bil namenski in vključuje šest diplomiranih medicinskih sester, ki sodelujejo pri obravnavi otroka v urgentni infekcijski ambulanti. Pri zbiranju in obdelavi podatkov smo upoštevali vsa etična načela raziskovanja.
Rezultati: Pet od šestih intervjuvank je pri obravnavi otroka v urgentni infekcijski ambulanti pozornih na razpoloženje in obnašanje otroka ter na prisotnost izpuščajev na koži, vse intervjuvane pa so pozorne na odstopanja pri merjenju vitalnih funkcij. Ena izmed njih poleg vsega naštetega pozornost posveča tudi stanju zavesti otroka, opazovanju bolečine, ki se lahko kaže z neutolažljivim jokom, ter opazuje mikcije. Vse intervjuvanke ob pojavu dihalne stiske pri otroku dvignejo vzglavje, aplicirajo kisik, izmerijo vitalne funkcije in naredijo toaleto nosu. Vse intervjuvanke navajajo, da starši otrok z vročinskimi krči tekom hospitalizacije (24-urno opazovanje) in tik pred odpustom prejmejo natančna ustna in pisna navodila, ki so opremljena tudi s slikovnim gradivom. Prav tako navajajo, da starši prejmejo recept za rektiolo Stesolida, ki ga aplicirajo v primeru ponovitve vročinskih krčev, ki so daljši od dveh minut. Staršem otroka, ki je bil nenačrtovano sprejet v bolnišnico, nudijo podporo s pravočasnim podajanjem informacij in z odgovarjanjem na zastavljena vprašanja. Ena izmed njih izpostavlja, da delajo po ustaljenem protokolu o sprejemu otroka na bolnišnični oddelek. Vse intervjuvanke se ob sprejemu otroka na oddelek soočajo s številnimi izzivi, izpostavile so nesodelovanje otrok, kar je verjetno posledica strahu tako staršev kot otrok. Ena od njih je navedla tudi izzive s pomanjkanjem kadra in prostora ter težave s sporazumevanjem, ki nastanejo pri starših in pacientih, ki ne govorijo slovenskega jezika.
Razprava: Z raziskavo smo ugotovili, da intervjuvane medicinske sestre dihalno stisko pri otroku, ki preboleva akutni bronhiolitis, prepoznajo z uporabo pomožne dihalne muskulature, tahipnejo, zavračanjem hrane in pijače, utrujenostjo oz. apatičnostjo otroka, pa tudi z nizko saturacijo, cianozo ter stokanjem ob izdihu. Ob pojavu vročinskih krčev pri otroku ga dajo v stabilni bočni položaj, aplicirajo antipiretik in otroka fizikalno hladijo. Če se vročinski krč po dveh minutah ne prekine spontano, aplicirajo rektiolo diazepama. Primarna naloga medicinske sestre v urgentni infekcijski ambulanti je triaža oz. začetna ocena stanja otroka, nato pa merjenje vitalnih funkcij, odvzem različnih kužnin, opazovanje otrokovega obnašanja, odziv na dražljaje iz okolice, opazovanje kože in sluznice, stanja zavesti ter ocenjevanje bolečine. Za lajšanje stiske pri otrocih uporabljajo komunikacijo, ki je prilagojena njihovi starosti in razvojni stopnji, vse postopke natančno razložijo ter razbremenijo otroka z uporabo igrač, štampiljk, bombonov in pobarvank.
Ključne besede: Medicinska sestra, urgentna infekcijska ambulanta, otrok.
Objavljeno v ReVIS: 08.12.2024; Ogledov: 604; Prenosov: 38
 Celotno besedilo (1,37 MB) |
3. UPOŠTEVANJE EPIDEMIOLOŠKIH PREVENTIVNIH UKREPOV PRED IN MED POTOVANJEM V DRŽAVE TRETJEGA SVETAMiha Fišter, 2024, diplomsko delo Opis: Izhodišče: Vedno več ljudi potuje. Zaradi napredka potovalne infrastrukture in tehnologije nam je omogočeno potovanje tudi v najbolj oddaljene kraje, tudi v take, kjer zdravje in higiena nista visoko na listi prioritet. Da se izognemo boleznim, ki nas ogrožajo v nam nepoznanem okolju, je dobro, da poznamo ukrepe, kako se pred njimi zaščitimo. Namen raziskave je bil preučiti, v kolikšni meri popotniki upoštevajo epidemiološke ukrepe pred in med potovanjem v države tretjega sveta. Cilj je bil raziskati, kaj je glavni vir informacij popotnikov o preventivnih epidemioloških priporočilih, katere nefarmakološke in farmakološke ukrepe najpogosteje uporabljajo, kateri so razlogi za neupoštevanje priporočil o cepljenju in kemoprofilaksi ter kolikšen delež popotnikov zboli kljub upoštevanju preventivnih priporočil.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvantitativni raziskovalni metodi preučevanja in deskriptivni metodi dela. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani in analizirani podatki, ki smo jih pridobili z metodo anketiranja. Podatki so bili zbrani s pomočjo spletnega orodja 1ka in analizirani z metodami deskriprivne statistike.
Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da je splet najpogostejši vir informacij popotnikov. Najpogostejši nefarmakološki ukrep popotnikov je umivanje rok z vodo in milom, vendar ga vedno uporablja le slaba polovica anketirancev. Najpogosteje se popotniki cepijo proti hepatitisu A, vsak drugi popotnik pa na potovanjih uporablja tudi probiotike. Med ljudmi še vedno obstaja dvom o smiselnosti cepljenja in varnosti cepiv, saj dobra desetina anketirancev navaja, da ne vidijo smisla v cepljenju, saj lahko zbolijo kljub zaščiti s cepivom, desetino anketirancev pa je strah stranskih učinkov. Kljub upoštevanju epidemioloških preventivnih ukrepov je dobrih 40 % popotnikov na potovanju še vedno zbolelo.
Razprava: Večina popotnikov je sicer dobro opremljena z znanjem o preventivnih epidemioloških ukrepih, vendar jih dosledno upoštevajo v pomembno manjšem številu. Večina popotnikov najprej poišče informacije na spletu, zato je smiselno, da javnozdravstveni zavodi posamezne države skrbijo za točnost in ažurnost teh podatkov. Treba je poudarjati pomen tako farmakoloških kot nefarmakoloških preventivnih ukrepov ter izobraževati popotnike o pravilnem obnašanju in pravilni uporabi zdravil na potovanju, da je zdravje popotnika najbolje zaščiteno.
Ključne besede: tropska medicina, preventivni ukrepi, potovalna ambulanta
Objavljeno v ReVIS: 28.09.2024; Ogledov: 650; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,21 MB) |
4. Kakovost dela in zadovoljstvo diplomirane medicinske sestre v ambulanti družinske medicineJanja Ahlin, 2024, magistrsko delo Opis: Izhodišča: Diplomirana medicinska sestra ima v ambulanti družinske medicine pomembno vlogo pri kontinuirani in holistični oskrbi pacientov na primarni ravni. Z zdravnikom družinske medicine in s srednjo medicinsko sestro skrbi za izboljšanje zdravja pacientov, odkrivanje dejavnikov tveganja in vodenje kroničnih pacientov. Pri svetovanju, vzgoji in učenju jim pomagajo še različni ostali strokovni profili, ki so zaposleni v zdravstvenovzgojnih centrih ali centrih za krepitev zdravja. V magistrskem delu smo pregledali kazalnike kakovosti dela v ambulanti družinske medicine in diplomirane medicinske sestre povprašali o zadovoljstvu dela v ambulantah družinske medicine. Zadovoljstvo zaposlenih je zelo pomembno za kakovostno, strokovno in pravočasno opravljeno delo.
Metoda: Uporabili smo dve metodi dela. Za teoretični del smo uporabili metodo sistematičnega pregleda obstoječe strokovne in znanstvene literature kakovosti v zdravstvu in zadovoljstvu medicinskih sester. Pri empiričnem delu pa smo uporabili kvalitativni raziskovalni pristop s katerim smo analizirali kazalnike kakovosti dela, ki smo jih pridobili iz dokumentov spremljanja kazalnikov kakovosti dela v ambulantah družinske medicine od leta 2015 do leta 2020 in kvantitativni pristop, kjer smo z anketiranjem povprašali diplomirane medicinske sestre o zadovoljstvu pri delu.
Rezultati: Kazalniki kakovosti v ambulantah družinske medicine se letno povečujejo. Rahel upad beležimo le v obdobju epidemije, ko je bilo delovanje ambulant družinske medicine močno okrnjeno. Zaradi pomanjkanja podatkov statistično tega nismo mogli dokazati, smo pa statistično dokazali, da ni razlik v stopnji zadovoljstva med DMS glede na to ali so zaposlene v javnem oziroma zasebnem sektorju. Ob primerjavi zadovoljstva diplomiranih medicinskih sester v letu 2017 in 2023 smo zaradi pomanjkanja podatkov lahko žal le opisno, potrdili, da je nezadovoljstvo pri delu v letu 2023 višje. Anketa je tudi s statistično obdelavo dokazala, da obstajajo statistično pomembne razlike v stopnji zadovoljstva glede na željo zaposlene ali si želijo zamenjati delovno mesto ali ne. Tiste, ki so pri delu nezadovoljne si želijo zamenjave delavnega mesta.
Razprava: Naloge ambulante družinske medicine so ohranjanje in krepitev zdravja pacientov, odkrivanje dejavnikov tveganja, ki jih z različnimi storitvemi poskušajo zmanjšati ali odstraniti, ter kontinuirano in kakovostno vodenje bolnikov s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi. Te naloge so uresničljive, če se redno spremljajo kazalniki kakovosti, ki nam prikazujejo, kako se delo na primarnem nivoju zdravstva opravlja. Spremljanje kazalnikov pa je potrebno redno analizirati, se o rezultatih pogovoriti, jih primerjati s prejšnjimi leti, ter pravočasno ukrepati ob odstopanjih in poslabšanjih. Za kakovostno opravljeno delo bi bilo potrebno letno spremljati tudi zadovoljstvo zaposlenih in pacientov. Če bodo zaposleni zadovoljni bodo delo opravili hitreje in boljše. Zadovoljni pacienti se počutijo bolj varne in bolje obravnavane, kar pa je cilj vsake ambulante.
Ključne besede: kakovost, zadovoljstvo, diplomirana medicinska sestra, ambulanta družinske
medicine.
Objavljeno v ReVIS: 08.05.2024; Ogledov: 1118; Prenosov: 41
Celotno besedilo (10,35 MB) |
5. VODENJE STAREJŠEGA PACIENTA Z ARTERIJSKO HIPERTENZIJO V REFERENČNI AMBULANTISebastian Sever, 2024, diplomsko delo Opis: POVZETEK
Teoretična izhodišča: V svetovnem merilu je visok krvni tlak za kajenjem in podhranjenostjo na tretjem mestu med dejavniki, ki škodujejo zdravju ter povzročajo obolenja in smrt. Visok krvni tlak najpogosteje ugotovimo v srednjem življenjskem obdobju, s starostjo pa pogostnost hipertenzije narašča. Diplomirana medicinska sestra igra v ambulantah družinske medicine pomembno vlogo pri presejanju ljudi zaradi ugotavljanja visokega krvnega tlaka. Namen diplomske naloge je bil preučiti potek vodenja starejšega pacienta z arterijsko hipertenzijo v referenčni ambulanti.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko anketiranja. V raziskavi je prostovoljno sodelovalo 81 anketirancev (36 moških in 45 žensk), starejših od 65 let. Za pridobivanje sekundarnih virov podatkov smo uporabili pregled domače in tuje literature ter bibliografskih baz podatkov (PubMed in Cobiss).
Rezultati: Ugotovili smo, da je kot dejavnik tveganja za visok krvni tlak večina anketirancev izpostavila stres, sledita starost in dednost (61). Ostali dejavniki vključujejo dodajanje soli v prehrano, uživanje mastne hrane, prekomerna telesna teža, pomanjkanje telesne dejavnosti, pitje alkoholnih pijač in spol. Pri spremljajočih boleznih, povezanih z visokim krvnim tlakom, anketiranci izpostavljajo kot najpogostejši srčni infarkt, možgansko kap, okvare ožilja, okvare ledvic, okvare vida. 34 oseb ni navedlo nobenih težav. Večina pacientov se na pregled v referenčno ambulanto naroči prek medicinske sestre (72 od 81), le 9 se jih je naročilo samostojno, pri čemer nihče ni prejel pisnega vabila. Glede kontrole krvnega tlaka se 21 oseb odloči za pregled vsake 3 mesece, 39 vsakih 6 mesecev, 8 vsakih 9 mesecev in 14 enkrat letno. Pacienti redno spremljajo krvni tlak, pri čemer 9 oseb to počne večkrat dnevno, 20 enkrat dnevno, 30 enkrat tedensko, 17 enkrat mesečno, medtem ko jih 5 sploh ne kontrolira. Anketiranci so podali različne odgovore glede kontrole visokega krvnega tlaka, in sicer vključujejo 130/80 (1), 150/95 (51) in 180/100 (35), pri čemer nobeden od njih ni obkrožil vrednosti 120/80 kot visokega krvnega tlaka. Glavni simptom ob povišanem tlaku je glavobol (76), sledi pospešen utrip srca (36), krvavitev iz nosu (15), bolečine v sklepih (7) ter prebavne težave (4). Ugotovili smo, da 58 anketirancev redno jemlje terapijo, medtem ko 15 to zanika. Anketiranci navajajo, da informacije o visokem krvnem tlaku pridobivajo od medicinske sestre. Večina je zadovoljna z delom medicinske sestre (40 zadovoljenih, 41 zelo zadovoljnih), in večina anketirancev ocenjuje medicinsko sestro kot pomembno ali zelo pomembno pri obravnavi starejšega pacienta z visokim krvnim tlakom.
Razprava: Analiza dejavnikov tveganja in obravnava visokega krvnega tlaka v referenčni ambulanti osvetljuje kompleksnost problema visokega krvnega tlaka ter vpliv dejavnikov tveganja na njegov razvoj in vzorce v obravnavi pacientov v referenčni ambulanti. Metode presejanja nam omogočajo, da pravočasno prepoznamo starejše osebe z visokim krvnim tlakom in na ta način izboljšamo v takojšnje vključevanje oseb v zdravljenje. Medicinska sestra odigra v obravnavi starejšega pacienta pomembno vlogo in je nepogrešljiv član tima ambulante družinske medicine.
Ključne besede: visok krvni tlak, starejši pacient, referenčna ambulanta, medicinska sestra.
Ključne besede: Ključne besede: visok krvni tlak, starejši pacient, referenčna ambulanta, medicinska sestra.
Objavljeno v ReVIS: 08.05.2024; Ogledov: 1110; Prenosov: 21
Celotno besedilo (1,28 MB) |
6. |
7. Model pristopa k obravnavi zdravljenja kroničnih bolnikovKatarina Vukelič, 2018, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo preučuje možnosti nadgradnje obstoječega sistema vključitve kroničnih bolnikov z delovanjem referenčnih ambulant družinske medicine s specialističnimi posvetovalnimi ambulantami. Teoretična izhodišča naloge izvirajo iz študija domače in tuje literature, mnenja vprašanih tujih in domačih zdravnikov in z anketiranjem 106 kroničnih bolnikov s področja osrednje Slovenije. Predstavljam t. i. integralni pristop, ki obsega povezovanje in skupen pristop k pacientu, začenši z njegovo vključitvijo v delo referenčne ambulante ob odkritju kronične bolezni in nadaljujoč v specialistični posvetovalni ambulanti v času nadaljevanja njegovega življenja s kronično boleznijo. Zamisel o sprejemljivosti integralnega pristopa je preverjena s preskusom pozitivnih odgovorov na tri zastavljena vprašanja:
• Ali je organiziranje integralnega pristopa k zdravljenju kroničnih bolnikov izvedljivo v okviru obstoječega zdravstvenega sistema z angažiranjem omejenih dodatnih resursov (kader, prostori, finance)?
• Ali je možno strokovno verificirati integralni pristop?
• Ali obstaja zanimanje pacientov za integralni pristop?
V delu so utemeljeni pozitivni odgovori na vsa tri prašenja. Zgledujoč se po modelu pomoči kroničnim bolnikom pri obvladovanju njihove bolezni, ki deluje v ZDA, sem razvila originalni model, ki ga v podrobnostih razlagam v magistrskem delu. Preučila sem tudi možnosti uvedbe pilotne specialistične ambulante v enem izmed zdravstvenih domov in ugotovila, da je uvedba možna v okviru obstoječe organizacijske sheme zavoda. Pilotna specialistična posvetovalna ambulanta bi omogočila dokončno oblikovanje in preverbo modela ter služila tudi kot izobraževalni nukleus potreben za razvoj celotnega sistema specialističnih posvetovalnih ambulant v Sloveniji. Z uvedbo predlaganega modela bi se zmanjšali stroški zdravljenja kroničnih bolnikov zaradi delne razbremenitve specialističnih ambulant in večjega vpliva bolnikov na izboljšanje ali vsaj ohranjanje bolezenskega stanja. Sam strošek specialističnih posvetovalnih ambulant na osnovi primerjave s stroški referenčnih pa na letni ravni ne bi presegel 20 EUR na pacienta.
Ključne besede: : zdravljenje kroničnih bolnikov, integralni pristop, specialistična posvetovalna ambulanta, model, možnosti uvedbe
Objavljeno v ReVIS: 28.02.2018; Ogledov: 4631; Prenosov: 204
Celotno besedilo (12,62 MB) |
