1. |
2. |
3. |
4. Razvoj orodja za merjenje učinkovitosti konfiguratorjev v enostranskih spletnih aplikacijah : diplomska nalogaAlja Dolenc, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga, z namenom razumevanja tematike, najprej obravnava ključna področja, kot so enostranske spletne aplikacije, produktni konfiguratorji, spremljanje spletnih aplikacij ter za to namenjena obstoječa orodja. V nalogi je predstavljen razvoj orodja za merjenje učinkovitosti konfiguratorjev v enostranskih spletnih aplikacijah. Namen orodja je samodejno zbiranje ključnih metrik delovanja produktnih konfiguratorjev, zaznavanje napak in prikaz končnih rezultatov. Orodje naj bi podjetju, v okviru katerega je bilo razvito, omogočalo redno spremljanje učinkovitosti konfiguratorjev, z namenom lažjega vzdrževanja teh aplikacij. Rezultati naloge potrjujejo, da je razvita aplikacija primerna za uporabo v podjetju in predstavlja osnovo za orodje za merjenje zmogljivosti. Poleg tega služi kot podlaga za nadaljnje nadgradnje, kot je spremljanje dejanske uporabniške interakcije.
Ključne besede: enostranske spletne aplikacije, zmogljivost, merjenje učinkovitosti, produktni konfiguratorji, metrike
Objavljeno v ReVIS: 17.10.2025; Ogledov: 612; Prenosov: 5
 Celotno besedilo (1,34 MB) |
5. |
6. Analiza inovativnih pristopov k preprečevanju in obvladovanju kroničnih nalezljivih bolezni: pregled literatureSara Kos, 2025, magistrsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Kronične nenalezljive bolezni (KNB) predstavljajo enega največjih javnozdravstvenih izzivov sodobnega časa, saj povzročajo večino prezgodnjih smrti in invalidnosti. Ključni dejavniki tveganja vključujejo nezdrav življenjski slog, okoljske in psihosocialne dejavnike. Ukrepi primarne preventive zajemajo program CINDI, preventivne presejalne programe, ustrezno zakonodajo, primarno varstvo z ambulantami družinske medicine in centri za krepitev zdravja, ukrepi proti okužbam povezanimi z bakterijo Helicobacter pylori in cepljenje proti hepatitisu B ter HPV. Ob tem postajajo inovativni pristopi k preprečevanju in obvladovanju KNB, kot so mobilne aplikacije, nosljive naprave vse bolj pomembni.
Metode: Izveden je bil sistematični pregled literature v podatkovnih bazah Cochrane Library, CINAHL, PubMed in Google Scholar. Analiza je zajela 16 raziskav, ki so bile ovrednotene glede na kakovost in ustreznost zastavljenim raziskovalnim vprašanjem. Podatki so bili obdelani s tematsko integrirano analizo, pri čemer so bile znanstvene vsebine kodirane in razvrščene v tematske kategorije.
Rezultati: Analiza identificirane literature je pokazala, da imajo inovativni pristopi pomemben vpliv na izboljšanje obvladovanja KNB. Ugotovljeno je bilo, da uporaba mobilnih aplikacij in nosljivih naprav vodi do večje motiviranosti pacientov, boljše samokontrole bolezni, zmanjšanja dejavnikov tveganja ter izboljšane kakovosti življenja. Pojavljajo se tudi izzivi, povezani z dostopnostjo, uporabniško sprejetostjo in zaščito osebnih podatkov.
Razprava: Inovativni pristopi predstavljajo pomemben dopolnilni dejavnik tradicionalnim oblikam zdravljenja KNB. Ključna ostaja njihova vključitev v obstoječi zdravstveni sistem in celovita podpora pacientom pri uporabi teh orodij. Zaradi hitrega razvoja tehnologije je potrebna nenehna evalvacija njihove učinkovitosti, sprejemljivosti ter etične in pravne ureditve. Raziskava poudarja tudi potrebo po večjem izobraževanju zdravstvenih delavcev in pacientov.
Ključne besede: Kronične nenalezljive bolezni, inovacije v zdravljenju in obvladovanju kroničnih nenalezljivih bolezni, mobilne aplikacije za zdravje
Objavljeno v ReVIS: 04.09.2025; Ogledov: 664; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,36 MB) |
7. Uporaba mobilnih tehnologij za spremljanje osebnega zdravja in telesne dejavnosti : diplomska nalogaDavid Štamcar, 2024, diplomsko delo Opis: Mobilne tehnologije, kot so pametni telefoni, pametne ure in različne aplikacije, so postale ključne za spremljanje in izboljšanje osebnega zdravja ter telesne pripravljenosti. Te naprave omogočajo sledenje telesni aktivnosti, spremljanje spanja in srčnega utripa ter beleženje prehrane. Teoretični del prinaša pregled literature o zgodovini mobilnih tehnologij in zdravju. V empiričnem delu je predstavljena anketna raziskava o uporabi mobilnih tehnologij za
spremljanje zdravja in telesne dejavnosti. Rezultati so pokazali, da so pametni telefoni in aplikacije za spremljanje telesne dejavnosti ključni del življenja mnogih ljudi, zlasti milenijcev, tj. pripadniki generacije, rojene po letu 1980. Večina anketirancev poroča o dnevni uporabi teh naprav in aplikacij. Najbolj priljubljene so aplikacije za sledenje telesne dejavnosti, zdravstvenih parametrov in menstrualnega cikla. V prihodnosti lahko pričakujemo nadaljnjo
rast in razvoj teh tehnologij, kar bo omogočilo boljše razumevanje njihovega vpliva na zdravje in dobro počutje uporabnikov.
Ključne besede: mobilne naprave, aplikacije, telesna dejavnost, vadba, zdravje, zasebnost
Objavljeno v ReVIS: 28.03.2025; Ogledov: 1084; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,80 MB) |
8. Ocena uporabnosti posameznih elementov spletne aplikacije za izvajanje fizioterapevtske vadbe za paciente z osteoartrozo kolenaHira Ćatipi, 2024, ni določena Opis: Izhodišča: Osteoartroza kolena (OA) je kronična, progresivna degenerativna bolezen, ki se vse pogosteje pojavlja tako na globalni kot na nacionalni ravni, kar predstavlja znaten izziv tako za bolnika kot za zdravstveni sistem. Bolezen močno vpliva na kakovost življenja posameznika in povzroča breme tudi za ožje in širše socialno okolje. Poleg uveljavljenih dejavnikov tveganja, kot so genetsko nagnjenje, debelost, travme ter motnje v biomehanskih osnih obremenitvah spodnjega uda, se vse bolj prepoznavajo tudi dolgoročne posledice nezdravljenih poškodb sklepnega hrustanca, meniskusa in vezi. Še posebej pomembno vlogo pri razvoju OA igrajo ponavljajoče se mikrotravme, ki nastajajo kot posledica športnih in poklicnih dejavnosti.
V sodobni literaturi se vedno bolj poudarja potreba po zgodnjem prepoznavanju in zdravljenju OA, saj so v začetnih fazah bolezni simptomi običajno blagi, degenerativne spremembe na hrustancu pa minimalne. Intervencije v tej fazi lahko pomembno upočasnijo napredovanje bolezni, saj hrustančno tkivo še vedno ohranja del regenerativnega potenciala. Kljub temu je zgodnja faza pogosto premalo obravnavana v klinični praksi, čeprav nudi največje možnosti za uspešno konservativno zdravljenje. Le-to vključuje fizioterapevtske ukrepe, izobraževanje bolnikov in promocijo samostojnega upravljanja simptomov. Eden ključnih izzivov sodobnega zdravstvenega sistema je pomanjkanje pravočasne in ustrezne oskrbe bolnikov z zgodnjimi simptomi OA, kar pogosto vodi v prepozno napotitev k ortopedu. Hkrati se v kontekstu digitalizacije zdravstvenih storitev pojavlja potreba po razvoju učinkovitejših programov telemedicinske fizioterapije. Ti programi, kljub začetnemu zanimanju bolnikov, pogosto ne dosežejo pričakovanih rezultatov zaradi slabe motivacije uporabnikov in pomanjkanja individualizacije vaj. Zato se postavlja vprašanje, kako izboljšati zasnovo teh programov, da bi ti v večji meri upoštevali specifične potrebe posameznikov in jih učinkoviteje vključevali v proces zdravljenja.
Metoda: Raziskava temelji na deskriptivnem kvantitativnem pristopu, pri katerem je bila uporabljena metoda anketiranja. Zbrani podatki so bili pridobljeni s pomočjo strukturiranega vprašalnika, sestavljenega iz 11 vprašanj. Prvi del vprašalnika je obravnaval sociodemografske značilnosti udeležencev, vključno s spolom, starostjo, stopnjo izobrazbe, stopnjo fizične aktivnosti in digitalno zdravstveno pismenostjo. Drugi del vprašalnika je bil osredotočen na ocenjevanje pričakovanj udeležencev do spletnih programov vadbe, pri čemer so bile izpostavljene ključne komponente, kot so: relevantnost informacij o bolezni, določanje terapevtskih ciljev, motivacija bolnikov, možnost komunikacije s fizioterapevtom po telefonu ali video klicu, enostavnost uporabe spletne aplikacije ter organizacija in dostopnost sistemskih informacij. V raziskavi je sodelovalo 82 bolnikov, ki so med marcem in aprilom 2024 obiskali Artros Center za ortopedijo v Ljubljani ter ortopedsko ambulanto v Novem mestu. Med 82 bolniki z osteoartrozo kolena, ki so pravilno in v celoti izpolnili anketni vprašalnik, je bilo 55 žensk (67,1 %) in 27 moških (32,9 %).
Rezultati: Rezultati so pokazali, da so uporabniki spletne aplikacije v povprečju najvišje ocenili enostavnost uporabe in jasnost prikaza vaj (M = 4,78). Prav tako so visoko vrednotili pomen natančnih navodil za izvajanje vaj, namenjenih povečanju gibljivosti kolenskega sklepa in krepitvi mišic (M = 4,77), ter podporo pri pravilni izvedbi vaj in dobro organizacijo informacij (M = 4,76). Najnižje ocene je prejela možnost interakcije s fizioterapevtom preko različnih komunikacijskih kanalov (M = 4,41). Analiza rezultatov je razkrila, da imajo bolniki visoka pričakovanja glede uporabnosti spletnih programov vadbe, pri čemer so moški in mlajši posamezniki izražali večjo zaznano koristnost teh digitalnih rešitev v primerjavi z ženskami in starejšimi bolniki. Prav tako je bilo ugotovljeno, da so bolniki z nižjo stopnjo fizične aktivnosti bolj naklonjeni uporabi spletnih programov vadbe. Statistično pomembnih razlik glede na stopnjo formalne izobrazbe in zdravstvene pismenosti nismo ugotovili.
Razprava: Nadaljnje raziskave so ključne za razvoj in implementacijo spletnih vadbenih programov za bolnike z osteoartrozo kolena. Kljub naraščajočemu številu aplikacij v zadnjem desetletju je le malo teh prilagojenih specifičnim potrebam bolnikov. Ta raziskava potrjuje znatno zanimanje in visoka pričakovanja bolnikov glede takšnih programov. Za uspešen razvoj in uporabo digitalnega zdravstva sta ključna tako dobra zdravstvena in digitalna pismenost bolnikov kot tudi ustrezno usposobljen
zdravstveni kader. Pri razvoju spletnih programov je treba upoštevati elemente, ki so jih bolniki izpostavili kot pomembne za uspešno uporabo.
Ključne besede: osteoartroza kolena, koleno, vadba, fizioterapija, spletne aplikacije, zdravstvena pismenost, bolnik.
Objavljeno v ReVIS: 14.01.2025; Ogledov: 1166; Prenosov: 59
Celotno besedilo (1,28 MB) |
9. |
10. |
