1. |
2. |
3. |
4. Izzivi uresničevanja pravice do izobraževanja v EvropiAna Janičijević, 2017 Opis: Pravica do izobraževanja je ena temeljnih človekovih pravic, ki jo kot takšno priznavajo številni nacionalni, regionalni in mednarodni pravni dokumenti, njeno uresničevanje pa spodbujajo in nadzorujejo številne pomembne mednarodne organizacije ter civilna družba. Magistrsko delo si prizadeva s celostnim pristopom obširno in natančno preučiti pravico do izobraževanja, tako iz pravno-teoretičnega kot praktičnega vidika, pri čemer se v geografskem smislu o meji in osredotoči na države Evrope. Prvi -teoretični del magistrske naloge opredeli pojem,vsebino in pomen pravice do izobraževanja, njene najpomembnejše regionalne in mednarodne pravne vire ter delo mednarodnih organizacij na tem področju. V drugem - praktičnem del upa magistrska naloga prek konkretnih primerov izpostavi izzive in težave, s katerimi se evropske države soočajo pri uresničevanju pravice do izobraževanja v praksi, pri čemer podrobneje preuči področja obveznosti primarnega izobraževanja, financiranja in privatizacije izobraževanja, pravic staršev v zvezi z izobraževanjem njihovih otrok in pravic posameznih ranljivih skupin (invalidov, Romov, narodnih in jezikovnih manjšin ter beguncev) na področju izobraževanja. Vse ugotovitve so v zaključku strnjene v sklepno misel o tem, kako vestno in učinkovito se v Evropi uresničuje pravica do izobraževanja in kaj evropskim državam pri tem predstavlja poseben izziv.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: pravica do izobraževanja, človekove pravice, Evropsko sodišče za človekove pravice, invalidi, manjšine, begunci
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 3281; Prenosov: 189
 Celotno besedilo (1,82 MB) |
5. Pravica do azila v mednarodni in slovenski ureditviEva Vučko, 2016 Opis: Diplomska naloga obravnava pravno ureditev pravice do azila v mednarodni ureditvi, kjer je pozornost usmerjena na ureditev področja mednarodne zaščite v Evropski Uniji ter na ureditev v pravnem redu Republike Slovenije. Evropska unija se že skoraj dve desetletji trudi vzpostaviti skupni evropski azilni sistem, ki bi v državah članicah vzpostavil učinkovit sistem, ki bi bil naklonjen prosilcem za azil in prijazen za uporabo državam članicam. Prvi program, ki je bil namenjen vzpostavitvi evropskega azilnega sistema in predstavlja prvo fazo tega procesa, je bil Haaški program, ki je bil predviden za obdobje 2004-2009. Leta 2010 ga je nasledil Stockholmski program, ki je bil predviden za naslednjih pet let. V času trajanja teh dveh programov je EU sprejela pomembne pravne akte, ki urejajo področje azila. Te akte sestavljajo: Direktiva o azilnih postopkih, Direktiva o pogojih za sprejem, Direktiva o zahtevanih pogojih, Uredba EURODAC in Dublinska uredba. Pravna podlaga je bila korektno začrtana, vendar v praksi vidimo, da države članice mnogokrat ne spoštujejo določb direktiv in uredb, ki jih določa Evropska unija in sprejemajo enostranske odločitve. Republika Slovenija je del skupnega evropskega azilnega sistema in ima zato svojo nacionalno zakonodajo usklajeno z mednarodnopravnimi akti. V Republiki Sloveniji je število podeljenih statusov mednarodne zaščite nizko, v zadnjih dvajsetih letih jih je bilo podeljenih le 393 in kljub temu se azilna politika vedno bolj zaostruje. S sprejetjem Zakona o mednarodni zaščiti (ZMZ-1) pa želijo pospešiti postopke za priznanje mednarodne zaščite s krajšimi roki za uveljavljanje pravic in hkrati omejiti število prosilcev.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mednarodna zaščita, azil, begunci, prosilci za azil, skupna evropska azilna politika, postopek pridobitve mednarodne zaščite, Evropska unija, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 2752; Prenosov: 219
Celotno besedilo (825,96 KB) |
6. Ilegalne migracije beguncev v države Evropske unijeTina Urdih, 2017 Opis: Evropa se sooča z množičnim prihodom beguncev, ki bežijo s svojih domov pred konflikti in vojnami, ker je njihovo življenje in življenje njihovih otrok ogroženo. Prihajajo v stiski, želijo le zavarovati svoja življenja in potrebujejo našo pomoč. V vsakdanjih pogovorih se najpogosteje uporablja izraza begunec ali migrant in dejansko strokovnjaki govorijo o t. i. mešanih migracijskih tokovih, saj so poti proti Evropi združili tako ljudje, ki bežijo, da si rešijo življenje (begunci), kot tudi ljudje, ki svoje domove zapuščajo v želji po boljšem življenju (ekonomski migranti). V svetu dnevno narašča število kriznih žarišč, ki so posledica človekovih dejanj ali naravnih nesreč in ki številne prisilijo k odhodu iz svoje države. V Evropi se širi ustvarjanje negativne klime. Večinska politika in mediji jih predstavljajo kot grožnjo, ki bo Evropejcem ogrožala njihovo kulturo in povečala kriminal. Magistrsko delo je posvečeno razpravi begunske problematike, s katero se srečuje Evropska unija in njene države članice.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: begunci, mednarodne migracije, migracijska politika, Evropska unija, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 4920; Prenosov: 370
Celotno besedilo (1,80 MB) |
7. |
8. Modeliranje procesov obravnave migrantov v SlovenijiUrška Dolenc, 2017 Opis: Živimo v svetu, v katerem nam procesi, postopki in rutine vsakdanjega vedenja predstavljajo neko nujo oziroma način življenja. Ali se za njih odločimo prostovoljno in jih vključimo v izvajanje vsakodnevnih opravil ali pa so to uradna pravila, ki se morajo izvajati v nekem zaporedju in določajo način opravljanja nekega procesa, pa je velika razlika. Eno nam omogoča osebni razvoj in lažje doseganje osebnih ciljev, drugo pa omogoča mirno in urejeno vodenje države in s tem varen vsakdanjik njenih državljanov.
Pričujoča diplomska naloga opisuje tematiko migracij in begunskih tokov v obdobju tako imenovanega pojava »arabske pomladi«, ki je posameznike v iskanju varnosti peljala po številnih nevarnih poteh do Evrope, ki je obljubljala boljše pogoje za življenje. Med svojim potovanjem so le-ti prečkali tudi Slovenijo. Naloga se osredotoča na procese obravnave migrantov v Sloveniji v obdobju od septembra 2015 do marca 2016 in njihovo modeliranje s pomočjo TAD-metodologije.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: migranti, begunci, pot v Evropo, proces obravnave, modeliranje, TAD
Objavljeno: 24.08.2018; Ogledov: 3735; Prenosov: 146
Celotno besedilo (1,40 MB) |
9. |
10. |
