91. |
92. Nujnost privilegijev in imunitet diplomatskih predstavništev in predstavnikovLina Janjić, 2016 Opis: Namen diplomske naloge je ugotoviti nujnost in potrebnost diplomatskih privilegijev in imunitet ter poskušati odgovoriti na vprašanje, ali bi slednje lahko skrčili, omejili ali celo ukinili. V prvem delu diplomske naloge najprej spoznamo pojem diplomacije in njen razvoj. Ugotovimo, da so se diplomatski privilegiji in imunitete pojavili že zelo zgodaj s pojavom prvih civilizacij, se razvijali skozi zgodovino in končno si ogledamo še sodobno kodifikacijo s poudarkom na Dunajski konvenciji o diplomatskih odnosih. Na primerih spoznavamo zlorabo in nespoštovanje diplomatskih privilegijev in imunitet in se sprašujemo, kako zlorabe omejiti. Na podlagi teoretičnih del in praktičnih primerov sklenem, da je kljub občasnim zlorabam institut diplomatskih privilegijev in imunitet nepogrešljiv za nemoteno in objektivno delo diplomatov. Menim, da bi s poseganjem vanje hudo prizadeli delovanje diplomacije.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: diplomacija, diplomatski privilegij, diplomatska imuniteta, zloraba imunitete, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 04.02.2019; Ogledov: 2026; Prenosov: 138
 Celotno besedilo (1,04 MB) |
93. Ekskluzija v kazenskem postopkuPolona Tomažič, 2016 Opis: Človekove pravice in temeljne svoboščine predstavljajo temelj vsake moderne demokratične pravne države. Spoštovati jih je potrebno tudi v kazenskem postopku. Da bi varovali pravice posameznika pred nezakonitimi posegi države v kazenskem postopku na učinkovit način, poznamo institut izločitve nedovoljenih dokazov. Kot nedovoljene dokaze opredeljujemo dokaze, ki jih je država pridobila s posegom v pravice posameznika, ki jih je pri tem kršila na način, ki ni predviden z zakonom, ustavo ali drugim mednarodnim aktom. Institut izločitve dokazov ali ekskluzija izvira iz anglosaškega, akuzatornega sistema kazenskega postopka, iz Združenih držav Amerike. Tamkajšnje Vrhovno sodišče je z bogato sodno prakso dobro razvilo institut ekskluzije ter izjeme od le-te. Sistem izločitev nedopustnih dokazov iz kazenskega postopka smo prevzeli tudi v Sloveniji. To velja tako za postopke, ki nimajo posebnih tujih elementov, kot za te, ki ga imajo. Včasih se pokaže potreba po tem, da se v postopku, ki poteka v Republiki Sloveniji, uporabi dokaze, ki so bili pridobljeni v tujini. Ker slovenska zakonodaj izrecnih pravil za tovrstne dokaze nima, obstaja vprašanje obravnave in dopustnosti takih dokazov v slovenskem kazenskem postopku. Za primere z mednarodnim elementom je na ravni Evropske Unije več uredb in direktiv, ki bolj ali manj dobro urejajo področji kot sta pridobivanje dokazov in varovanje pravic posameznika v postopku. Največja ovira pri učinkoviti uporabi teh aktov tudi v praksi je predvsem razlika v standardih varovanja človekovih pravic in kavtelami med različnimi državami članicami. Ko govorimo o varstvu človekovih pravic, ne moremo mimo Evropskega sodišča za človekove pravice. Ta s svojo sodno prakso skrbi, da so na podlagi Evropske konvencije človekovih pravic te v postopkih spoštovane. Konvencija pa je tudi minimum za interpretacijo Listine EU o temeljnih pravicah.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: človekove pravice, kazenski postopek, ekskluzija, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 04.02.2019; Ogledov: 2940; Prenosov: 156
Celotno besedilo (1,13 MB) |
94. Slepa oseba v kazenskem postopkuSanda Aćimović, 2016 Opis: Hišna preiskava predstavlja poseg v ustavno pravico nedotakljivosti stanovanja. Odvzem prostosti je največji poseg države v pravice posameznika. Pripor iz ponovitvene nevarnosti mora biti skladen z načelom sorazmernosti. Načelo sorazmernosti je namenjeno omejevanju prekomernih posegov države v pravice posameznika. Sestavlja ga test legitimnosti, kjer je treba odgovoriti, ali je cilj, ki ga zasledujemo, ustavno dopusten. Test sorazmernosti je sestavljen iz treh vprašanj. Ali je ukrep primeren za dosego zastavljenega cilja, nujen v tej meri, da ne obstaja milejše sredstvo za dosego cilja ter sorazmeren v ožjem smislu, ki pomeni tehtanje dveh prirejenih pravic. Uporaba testa sorazmernosti je obvezna za sodišča in državne organe, kadar posega na področje pravic posameznikov. Največji problem je prav prezasedenost Zavodov za prestajanje kazni zapora. Prezasedenost Zavodov vodi v poslabšanje bivalnih razmer za pripornike in zapornike. Če država posamezniku vzame prostost, mora tudi zagotoviti, da odvzem prostosti in izvrševanje kazni potekata tako, da je zagotovljeno spoštovanje človekove osebnosti in njegovega dostojanstva.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: slepe osebe, hišna preiskava, pripor, invalidni zaporniki, načelo sorazmernosti, človekove pravice in temeljne svoboščine, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 11.06.2019; Ogledov: 2462; Prenosov: 135
Celotno besedilo (1,22 MB) |
