1. Izstop iz Evropske Unije na primeru BrexitGašper Jarkovič, 2017 Opis: Evropska unija je politično ekonomska zveza, sestavljena iz 28 evropskih držav. Vstop v Evropsko unijo je cilj skoraj vsake evropske države, saj so olajšane mnoge dobrine, kot je na primer enotni notranji trg, ki ga zagotavlja pravni sistem, ki velja za vse države članice Evropske unije. Cilji Evropske unije pa so usmerjeni predvsem v zagotavljanje prostega pretoka ljudi, dobrin, storitev in kapitala v okviru notranjega trga, uveljavljanje zakonov pravosodja in notranjih zadev, skupnega sklepanja trgovskih sporazumov, skupne kmetijske politike ter regionalnega razvoja. Sprva je bil predviden le vstop v Evropsko unijo, in sicer z namenom trajne povezanosti držav članic. Vendar pa so se kasneje začele pojavljati težnje nekaterih držav, ki so se počutile v Evropski uniji preveč "ujete". Tako so z ratifikacijo Lizbonske pogodbe uredili tudi možnost izstopa iz Evropske unije. Kot prva pa je to možnost izkoristila Velika Britanija, ki je po izpeljanem zgodovinskem referendumu, na katerem so se volivci odločili, da želijo zapustiti Evropsko unijo, sprožila postopek za izstop. Razlogi za to odločitev so se pri Britancih kopičili že dlje časa, kaplja čez rob pa je bila migrantska kriza, ki je izbruhnila po vojni v Siriji. Zanimivo pa je tudi to, da Britanci niso negodovali le zaradi migrantov iz Sirije in ostalih muslimanskih držav, temveč so jih motili tudi državljani Evropske unije, ki sicer zaradi dobrih pogojev množično delajo v Veliki Britaniji. To, da se je Velika Britanija odločila, da gre naprej svojo pot, brez Evropske unije, bo tudi veliko stalo. Tako Evropsko unijo, ki bo posledično dobila manj denarja, predvsem pa Veliko Britanijo, katere gospodarstvo bo izstop najbolj občutilo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: brexit, Velika Britanija, 50. člen PEU, Evropska unija, Theresa May, migrantska kriz
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 2347; Prenosov: 220
 Celotno besedilo (813,42 KB) |
2. Problematika izstopa države članice iz Evropske unijeTjaša Pucelj, 2020 Opis: Evropska unija predstavlja skupnost, ki je nastala v želji po boljšem življenju na podlagi medsebojnega sodelovanja držav članic. Vendar pa se časi spreminjajo in samo vprašanje časa je bilo, kdaj se bo pojavila želja po izstopu katere izmed držav članic. Pravica države članice do izstopa iz EU je bila sprejeta z Lizbonsko pogodbo in je zapisana v členu 50 Pogodbe o Evropski uniji, ki določa postopek, po katerem lahko država članica izstopi iz EU. Združeno kraljestvo je prva izmed držav članic, ki je izrazila željo po izstopu. Britanska vlada je Evropski svet uradno obvestila o nameri sprožitve postopka 27. marca 2017. Do takrat je pravica do izstopa, ki je zapisana v členu 50 PEU, predstavljala zgolj teoretično možnost. Čeprav je do izstopa prišlo 31. januarja 2020, pa med Združenim kraljestvom in EU do konca leta 2020 velja prehodno obdobje. Namen prehodnega obdobja je zagotoviti čas za pogajanja o ureditvi prihodnjih odnosov. Za lažje razumevanje zapletenosti postopka izstopa države članice iz EU je v diplomskem delu obravnavana zgodovina EU in njen odnos z Združenim kraljestvom skozi čas. Analiziran je člen 50 PEU in predstavljena vloga Evropskega sveta, Sveta EU, Evropskega parlamenta, Evropske komisije in Sodišča EU pri poteku pogajanj. Opisan je tudi sam potek izstopnih pogajanj in pogajanj o prihodnjih odnosih, ki so v tem trenutku še v teku. Predstavljeni so možni modeli brexita ter vpliv izstopa na različna življenjska področja po koncu prehodnega obdobja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: evropsko pravo, Evropska unija, izstop Velike Britanije, brexit
Objavljeno: 11.01.2021; Ogledov: 897; Prenosov: 78
Celotno besedilo (320,66 KB) |
3. |
4. Vpliv brexita na migracijsko politiko Evropske unijeRobert Beranič, 2021 Opis: Združeno Kraljestvo je 31. januarja 2020 izstopilo iz Evropske unije po popolni ratifikaciji Sporazuma o izstopu. Brexit je prinesel določene posledice na skoraj vseh področjih. Migracijski tokovi in migracijska politika niso izjema. Ko je Združeno kraljestvo izstopilo iz EU, je bilo vprašanje priseljevanja nedvomno obravnavano kot eno najbolj perečih vprašanj, s katerimi se sooča država. Namen naloge je bil proučiti sam brexit in njegov vpliv na migracije in migracijsko politiko v EU. Glede vpliva brexita na migracijske tokove v EU smo ugotovili, da je že sam referendum o brexitu privedel do negotovosti, ki je ogrozila razne vire oziroma pravice migrantov iz EU, vključno z njihovo pravico do prebivanja, vodenja podjetja ali dostopa do socialne varnosti. Vse to seveda vpliva na odločitve glede migracij in posledično na migracijske tokove znotraj EU. Glede vpliva in posledic, ki jih prinaša brexit za migracijsko politiko EU, smo ugotovili, da še ni mogoče podati dokončnega oz. enoznačnega odgovora. Ker usoda brexita na samo EU in tudi ZK še ni povsem jasna, saj se posledice šele kažejo, je tudi vpliv brexita na migracijsko politiko še vedno nekoliko vprašljiv. Rezultati raziskave so namenjeni predvsem širši javnosti za razumevanje mednarodnega dogajanja na področju migracij. Pregledna predstavitev vpliva brexita na migracijsko politiko izpostavlja tiste točke, kjer je potrebno ukrepanje, torej kjer so potrebne spremembe, ukrepi koristni in potrebni za Evropsko unijo. Prispevek je lahko izhodišče stroki, kako naj Evropska unija in tudi Slovenija, poskrbi za migracijsko politiko, migracijsko krizo in prepreči morebitne nezaželene posledice migracij, ki bi se lahko pokazale čez leta ali desetletja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: migracije, politika, brexit, Združeno kraljestvo, EU
Objavljeno: 09.02.2022; Ogledov: 196; Prenosov: 17
Celotno besedilo (743,12 KB) |
