21. |
22. Brezposelnost mladih terciarno izobraženih v Goriški regijiAneja Marinič, 2018 Opis: Magistrska naloga je namenjena podrobnejšemu raziskovanju brezposelnosti terciarno
izobražene mladine iz goriške regije ter njihove (ne)aktivnosti pri procesu iskanja zaposlitve
na trgu delovne sile. V prvem delu podrobneje preučimo teoretična
izhodišča, kjer predstavimo ključne pojme brezposelnosti terciarno izobražene mladine, ki
smo jih definirali s pomočjo različnih avtorjev in že opravljenih raziskav na to temo, kar
pomeni, da smo s tem še dodatno obogatili magistrsko nalogo. Najprej predstavimo vpliv
sodobne, postmoderne družbe na življenje mladih, kjer izpostavimo tudi pojme, ki imajo velik
vpliv na mlade, in sicer individualizacija, socialna izključenost ter socialni, kulturni in
ekonomski kapital. V nadaljevanju predstavimo tudi prehod mladih terciarno izobraženih iz
izobraževanja v sfero dela, brezposelnost terciarno izobražene mladine, dejavnike, ki vplivajo
na hitrost prehoda iz izobraževanja v sfero dela ter metode iskanja zaposlitve. Za konec
teoretičnega dela predstavimo še trg dela za mlade terciarno izobražene.
Drugi del naloge sestavlja empirični del, kjer predstavimo rezultate in ključne ugotovitve
kvantitativne raziskave. Ugotovili smo, da se brezposelni terciarno izobraženi mladi iz goriške
regije, ne glede na neugodno situacijo na trgu dela ter ne glede na dejavnike, ki vplivajo na
njihovo brezposelnost, še naprej trudijo in vztrajajo, da bi vstopili na trg delovne sile.
Zavedajo se, da morajo biti čim bolj samostojno aktivni na vseh področjih, ki jih zahteva
proces iskanja zaposlitve, saj je to njihova edina možnost, ki jim omogoča hitrejši in lažji
prehod na trg dela ter pridobitev zaposlitve. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: brezposelnost, terciarno izobražena mladina, Goriška regija, trg dela, samostojna aktivnost, iskanje zaposlitve, magistrske naloge Objavljeno: 12.01.2021; Ogledov: 1206; Prenosov: 106 Celotno besedilo (2,02 MB) |
23. |
24. |
25. Odzivnost aktivne politike zaposlovanja na razmere na trgu dela v času gospodarske krize v Republiki SlovenijiAnica Gržan, 2015 Opis: Visoka stopnja brezposelnosti predstavlja velik makroekonomski problem, tako za državo kot za posameznika. Stanje na trgu dela je v veliki meri pogojeno z dogajanjem v gospodarstvu. Slovenijo je v drugi polovici leta 2008 prizadela huda gospodarska kriza, njene posledice pa smo na trgu dela občutili v letu 2009, ko se je stopnja brezposelnosti glede na preteklo leto dvignila za 2,4 % oziroma povišala za 23.129 novih brezposelnih oseb. Brezposelnost je nato naraščala vsa nadaljnja leta, vendar neenakomerno v vseh populacijskih skupinah, zaradi česar se soočamo z bolj ali manj kritičnimi skupinami brezposelnih oseb. Neenakomerno naraščanje ali padanje brezposelnosti je glavni povzročitelj strukturne brezposelnosti, ki jo je najtežje odpraviti. Cilj magistrske naloge je ugotoviti ali se je struktura brezposelnih oseb pod vplivom gospodarske krize spremenila glede na obdobje pred njo. V primeru strukturnih sprememb v brezposelnosti med gospodarsko krizo, me bo v nadaljevanju zanimalo, kako so se nanje odzvali Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Ti skupaj soustvarjajo in izvajajo različne programe aktivne politike zaposlovanja, s katerimi naj bi v prvi vrsti odpravljali strukturno brezposelnost, ki predstavlja najtrši oreh. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: brezposelnost, strukturna brezposelnost, stopnja brezposelnosti, število brezposelnih, aktivna politika zaposlovanja, gospodarska kriza Objavljeno: 07.06.2021; Ogledov: 1209; Prenosov: 88 Celotno besedilo (2,40 MB) |
26. |
27. Vpliv povečane brezposelnosti na psihično počutje strokovnih sodelavcev s področja zaposlovanjaVida Jarc, 2013 Opis: Diplomsko delo je analiza doživljanja stresa strokovnih sodelavcev na področju zaposlovanja
na Uradu za delo Novo mesto, kjer se srečujejo z velikim prilivom brezposelnih oseb in
iskalcev zaposlitve, ki so ostali brez stalnega vira dohodka. Stiska brezposelnih oseb se odraža
tudi v večjih psihičnih obremenitvah delavcev na uradih za delo. Povečane obremenitve na
delovnem mesu predstavljajo pomemben stresni dejavnik za zaposlene, kar se kaže na
splošnem slabem počutju, izgorelosti, pogostejši utrujenosti in težavah v duševnem zdravju,
kar ima za posledico povečano osotnost z dela. Pozornost v diplomskem deluje namenjena
dejavnikom tveganja, ki povečujejo nezadovoljstvo med zaposlenimi in nezmožnost
obvladovanja nastale situacije. S kvalitativno analizo podatkov bomo skušali odgovoriti na
vprašanji, ali je povečanje števila brezposelnih oseb razlog za to, da so strokovni sodelavci s
področja zaposlovanja vse bolj pod vplivom stresa na delovnem mestu in kaj lahko
svetovalcem zaposlitve pomaga pri premagovanju stresa in pri reševanju nastalega problema.
Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: svetovalci zaposlitve, brezposelnost, stres, stres na delovnem mestu, delovno mesto, dejavniki stresa, premagovanje stresa Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 1119; Prenosov: 46 Celotno besedilo (593,51 KB) |
28. Spremembe v financiranju visokega šolstva v razmerah gospodarske in finančne krizeVesna Skrbinjek, 2015 Opis: Družbe znanja poudarjajo pomen izobraževanja kot enega izmed ključnih dejavnikov
gospodarskega in družbenega napredka. Posledično se akumuliranju človeškega kapitala
pripisuje mnogo pozitivnih učinkov, ki se kažejo skozi ekonomske in neekonomske koristi tako
na ravni posameznika kot celotne družbe. V evropskem visokošolskem prostoru se javno
financiranje visokega šolstva utemeljuje predvsem zaradi njegove družbeno odgovorne vloge,
zaradi česar so pričakovanja družbe do visokošolskih zavodov vse večja. Globalna gospodarska
in finančna kriza je pričakovanja družbe do visokega šolstva še povečala, vendar pa se obseg
javnih sredstev za visoko šolstvo v državah zaradi njenega negativnega učinka pomembno
spreminja, še posebej v tistih, ki jih je gospodarska in finančna kriza ekonomsko bolj oslabila.
Namen doktorske disertacije je z izsledki raziskave obogatiti področje financiranja visokega
šolstva s spoznanji o učinkih globalne gospodarske in finančne krize na evropske visokošolske
sisteme v smislu ugotavljanja sprememb razpoložljivosti finančnih sredstev za visoko šolstvo,
sprememb v povpraševanju po visokem šolstvu in sprememb števila diplomantov v povezavi z
visokošolskim trgom dela. Naše osrednje raziskovalno vprašanje se tako glasi, kako se v
razmerah globalne finančne in gospodarske krize spreminja financiranje visokega šolstva v
evropskih državah glede na specifične razmere v njihovih gospodarstvih. Pri raziskovanju
sprememb financiranja visokega šolstva smo obravnavane države glede na učinek globalne
gospodarske in finančne krize na njihova gospodarstva razdelili v dve skupini: gospodarsko
bolj oslabljene in gospodarsko manj oslabljene države. Na osnovi dobljenih dveh skupin smo
primerjalno raziskovali spremembe v financiranju terciarnega izobraževanja med letoma 2008
in 2011, torej vse od začetka globalne gospodarske in finančne krize do zadnjega leta, za
katerega smo imeli na voljo podatke. Spremembe v financiranju terciarnega izobraževanja smo
primerjali med skupinama in znotraj skupin.
Ugotovili smo, da so se javni izdatki za visoko šolstvo glede na druge javne porabnike
spreminjali manj, prav tako tudi v primerjavi z javnimi izdatki za izobraževanje. V začetnih
letih krize so se javni izdatki za visoko šolstvo v gospodarsko bolj oslabljenih državah zniževali
manj, medtem ko so se zaradi dolgotrajnosti in poglabljanja krize v kasnejših letih krize
zniževali bolj. Predvsem države, ki so pred krizo vlagale veliko sredstev v visoko šolstvo (v
deležu bruto domačega proizvoda; v nadaljevanju BDP), so ta vlaganja med krizo tudi ohranile
oziroma povečale. Ko upoštevamo vlaganja v visoko šolstvo, prilagojena glede na vpisane
študente, ugotavljamo, da so se naložbe v tem pogledu znižale predvsem zaradi povečanega
povpraševanja.
Ugotavljamo tudi, da so gospodarsko bolj oslabljene države javne izdatke za pomoči študentom
ohranjale bolj kot neposredne javne izdatke za visokošolske zavode (kar pa ne velja za
Slovenijo). V gospodarsko manj oslabljenih državah so države, ki so pred krizo vlagale visok
delež BDP-ja v visoko šolstvo, bolj krčile sredstva, namenjena pomoči študentom, kot sredstva
za visokošolske zavode. Prepoznavamo, da so mehanizme in instrumente financiranja visokega
šolstva v nekaterih državah spreminjali v smeri večje učinkovitosti, vendar to ni nujno posledica
učinka krize. Predvsem v gospodarsko bolj oslabljenih državah se je na institucionalni ravni
sprejelo več ukrepov racionalizacije sredstev, kar je vodilo tudi do zniževanja števila
zaposlenega akademskega osebja.
Povpraševanje po visokem šolstvu je bilo sicer večje v gospodarsko manj oslabljenih državah,
vendar se je delež mladih v najznačilnejši starostni skupini, ki se vpisuje v visoko šolstvo, v
gospodarsko bolj oslabljenih državah močno znižal. Bruto stopnja vpisa je bila tako višja v
gospodarsko bolj oslabljenih državah, čeprav tega nismo mogli potrditi na primeru Slovenije.
Med gospodarsko manj oslabljenimi in gospodarsko bolj oslabljenimi državami smo ugotovili
statistično značilne razlike v spremembi stopnje brezposelnosti diplomantov, kjer je bila
sprememba statistično značilno višja v gospodarsko bolj oslabljenih državah. Statistično
značilnih razlik v povečanju diplomantov med skupinama nismo potrdili, ugotovili pa smo, da
so med državami, ki so pred krizo vlagale veliko sredstev na študenta, in državami, ki so pred
krizo vlagale malo sredstev na študenta, statistično značilne razlike tako v spremembi rasti
števila diplomantov kot v spremembi stopnje brezposelnosti diplomantov.
Študija primera Slovenije je pokazala, da obstajajo tudi razlike med državami znotraj skupine
gospodarsko bolj oslabljenih držav, kamor se je uvrstila tudi Slovenija. Znižanja javnih
izdatkov za visoko šolstvo so se sicer podobno začela šele ob poglabljanju krize, vendar so se
javni izdatki za pomoči študentom znižali bolj kot javni izdatki za visokošolske zavode. Prav
tako se je način financiranja v letu 2011 spremenil, da v manjši meri upošteva elemente
uspešnosti. Hkrati ugotavljamo, da število študentov zaradi demografije upada bolj kot v ostalih
gospodarsko bolj oslabljenih državah. Število diplomantov se je v Sloveniji, nasprotno,
povečevalo bolj v skladu z gospodarsko manj oslabljenimi državami, kar lahko pripišemo
ukrepom racionalizacije sredstev s strani vlade. Prehod diplomantov na trg dela pa je težak, kar
se posledično kaže s povečevanjem stopnje njihove brezposelnosti.
Naše ugotovitve prispevajo novo znanje in razmislek o učinku gospodarske in finančne krize
na spremembe financiranja visokega šolstva, na podlagi česar se lahko oblikujejo priporočila
visokošolskim politikam za doseganje boljših rezultatov v visokem šolstvu in družbi kot celoti. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: financiranje visokega šolstva, gospodarska in finančna kriza, javna sredstva, povpraševanje po terciarnem izobraževanju, brezposelnost diplomantov Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 971; Prenosov: 54 Celotno besedilo (4,24 MB) |
29. Prekomerno uživanje alkohola med brezposelnimi osebamiViljem Sindičič, 2017 Opis: V tej diplomski nalogi se osredotočam na prekomerno uživanje alkoholnih pijač med
brezposelnimi osebami. Živimo v času, ko imamo še vedno dokaj visoko stopnjo
brezposelnosti v primerjavi z drugimi državami. Nekateri ljudi se lahko zato zatečejo tudi k
prekomernem pitju alkoholnih pijač. To bom v tej diplomski nalogi raziskoval. Predstavil sem
problem brezposelnosti in analiziral alkoholizem ter vse posledice. Izvedel sem šest
intervjujev z brezposelnimi osebami in jih povprašal o njihovih pivskih navadah oziroma
kulturi pitja, kar je prestavljalo raziskovalni del moje diplomske naloge.
Predstavil sem vzroke in posledice prekomernega pitja alkohola za posameznika in družbo.
Izvedel sem kvalitativno raziskavo in predstavil rezultate, da pretirano pitje alkoholnih pijač
in stanje brezposelnosti oziroma brezdelja nista nujno povezana. Povezana sta v nekaterih
primerih. To je odvisno od posameznikove osebnosti, čustvene zrelosti, odnosov in
samozavesti. Nekatere osebe lahko oziroma bi lahko posegle po alkoholu v primeru izgube
zaposlitve, nekateri bi postali aktivni iskalci zaposlitve.
Vsekakor je brezposelnost velik družben problem, še posebno, če se ga ne rešuje učinkovito in
s pravilnimi ukrepi, ki bi spodbujali gospodarstvo(javna dela, usposabljanje na delovne
mestu,…). Alkoholizem oziroma pretirano pitje alkoholnih pijač pa je star problem, kot je
staro človeštvo(no, nekoliko manj, če smo natančni). V tej diplomski nalogi sem ga podrobno
analiziral. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: alkoholizem, zasvojenost, brezposelnost, metode zdravljenja, pivske navade, diplomske naloge Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1056; Prenosov: 40 Celotno besedilo (0,00 KB) Gradivo ima več datotek! Več...
|
30. Mladi diplomanti kot iskalci zaposlitveDarija Rupnik, 2013 Opis: Tematika brezposelnih mladih diplomantov je aktualna tema. Vsi si želimo stabilno
zaposlitev. Iskanje take zaposlitve z vidika posameznika je pomemben del našega
življenjskega cikla. Zaposlitev nam predstavlja ekonomsko in socialno neodvisnost, zato si
brez nje težko načrtujemo življenje, kariero in družino. Mladi diplomanti so zaradi
negotovosti na trgu dela izpostavljeni tudi večji socialni izključenosti in s tem socialni
neenakosti še na drugih področjih življenja. Da bi si ti iskalci zaposlitve izboljšali svojo
zaposljivost ter povečali konkurenčnost na trgu delovne sile, se morajo zavedati svojih
slabosti in napak, ki jih imajo pri iskanju zaposlitve.
Naloga proučuje dogajanje na trgu dela, predvsem na področju, ki se dotika zaposlovanja
mladih diplomantov. Razdeljena je na tri dele. Prvi del obravnava pojem brezposelnosti,
zaposljivosti in trg dela v Sloveniji. Tu so opredeljeni dejavniki, ki vplivajo na zaposlovanje
mladih diplomantov. V drugem delu je predstavitev kvalitativne metode dela s fokusno
skupino z namenom pridobivanja mnenj in stališč o brezposelnosti mladih diplomantov.
Najpomembnejši del naloge je namenjen predstavitvi pridobljenih podatkov. Ključna
ugotovitev v nalogi je, da je za uspešno zaposlovanje mladih diplomantov pomembnih več
dejavnikov. Na nekatere zunanje dejavnike posameznik ne more vplivati, lahko pa vpliva na
svoja dejanja v postopku iskanja zaposlitve, kajti vedno prihaja bolj do izraza dejstvo, da
mora diplomant, ki išče zaposlitev, vedno bolj prevzemati odgovornost za svojo pot, ki ga vodi
do zaposlitve ter posledično s tem do materialne in socialne varnosti. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: brezposelnost, mladi diplomanti, zaposljivost, pot do prve zaposlitve, trg delovne sile Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1287; Prenosov: 79 Celotno besedilo (1,09 MB) |