81. |
82. Dejavniki tveganja za nasilje nad ženskamiJanja Nemanič Dulmin, 2015 Opis: Družina kot osnovna celica družbe, je skupnost družinskih članov, ki jim nudi zavetje, varnost
in ljubezen. A kljub temu prihaja tudi v družini do nasilja med/nad družinskimi člani,
običajno tistimi, ki so šibkejši in se ne morejo braniti. Ker je družina dela zasebne sfere v
družbi, je nasilje, ki se dogaja v njej skrito očem javnosti.
Nasilje v družini je pogost in kompleksen pojav, pri katerem ena oseba izvaja nadzor in
prevlado nad drugo osebo.
Nasilje nad ženskami je ponavljajoče se dejanje, storjeno s strani osebe, ki žrtev pozna.
Sčasoma lahko nasilje preide do stopnje, da so žrtve tudi otroci ali starejši, ki živijo v isti
družini. Žrtev nasilja potrebuje veliko podpore, saj mora sama spregledati dejstvo, da živi v
nasilnem odnosu in se temu upreti, ob čemer se lahko posluži pomoči pristojnih organov in
institucij, ki delujejo v boju proti nasilju v družini. Velikokrat pa se dogaja, da zaradi groženj
s strani nasilneža, slednji ostane neprijavljen in nekaznovan. Nasilje nad ženskami ima več
oblik, ki žrtev spremljajo ob vsakem nasilnem vedenju partnerja, posledice pa so dolgotrajne
in nepopravljive, saj žrtev potrebuje veliko časa za ponovno utrditev lastnega življenja.
V magistrski nalogi natančneje raziskujemo pojav nasilja nad ženskami ter tveganje za pojav
slednjega, na kar v veliki meri vplivajo družinsko (ne)življenje, neenakost porazdelitve moči,
alkohol in prepovedane substance, družbena (ne)tolerantnost do nasilja, ljubosumje,
brezposelnost, zgodovina nasilja in prijava nasilja pristojnim organom. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: nasilje v družini, dejavniki, oblike, posledice, pomoč žrtvam nasilja, magistrske naloge Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 950; Prenosov: 75 Celotno besedilo (1,76 MB) |
83. Evropska identiteta v času krizeIngrid Uhernik, 2013 Opis: Trend evropskih integracij je, posebno v zadnjih letih, ko je Evropska unija napolnjena z
vsebinami, ki močno presegajo le ekonomske, v ospredje postavil vprašanje skupne evropske
identitete. Evropske integracije vse bolj potekajo v smeri promocije evropske zavesti in
oblikovanja evropske identitete. Evropska integracija je bila grajena kot stvar elit, svoj obstoj,
delovanje in širjenje pa je opravičevala predvsem z ekonomsko učinkovitostjo. Temu pa ni
več tako, saj je postopoma povzročala vse večji neposreden vpliv na ţivljenje posameznikov
in tako postala odvisna od podpore njenih drţavljanov in vzpostavitve tesnejših povezav med
članicami v smislu identifikacije z Evropo. Ravno ta identifikacija oziroma evropska
identiteta pa je pomemben vidik za nadaljnji razvoj in premostitev vseh kriz Evropske unije.
V pričujočem magistrskem delu izpostavljamo ter analiziramo evropsko identiteto, ki temelji
na skupnosti prebivalcev, pri čemer je viden poudarek oblikovanja in ohranjanja identitete
predvsem v času krize Evropske unije. Predpostavljamo, da so pogoji, potrebni za obstoj
skupne identitete v tem času močno okrnjeni, saj čustva, pričakovanja in odnos do
pomembnih vprašanj glede identitete v teh kriznih časih slabijo. Obstoj evropske identitete je
moţen le na podlagi skupnih vrednot in vedenja, zato je v času krize Evropske unije potrebno
poudarjati pomen vzpostavljanja učinkovitih mehanizmov, ki nas vodijo k temu, da se
zavedamo, da smo evropski drţavljani s skupno, kolektivno evropsko identiteto, za izgradnjo
katere je bilo potrebno dolgo časovno obdobje in katera tudi v času krize ne sme postati
zapostavljena, saj s pomočjo zavedanja te skupne identitete postajajo premostljive tudi druge
značilnosti kriznega obdobja v Evropski uniji.
Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: evropska identiteta, Evropska unija, dejavniki, kriza, diskurz Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 1250; Prenosov: 86 Celotno besedilo (1,13 MB) |
84. Vpliv povečane brezposelnosti na psihično počutje strokovnih sodelavcev s področja zaposlovanjaVida Jarc, 2013 Opis: Diplomsko delo je analiza doživljanja stresa strokovnih sodelavcev na področju zaposlovanja
na Uradu za delo Novo mesto, kjer se srečujejo z velikim prilivom brezposelnih oseb in
iskalcev zaposlitve, ki so ostali brez stalnega vira dohodka. Stiska brezposelnih oseb se odraža
tudi v večjih psihičnih obremenitvah delavcev na uradih za delo. Povečane obremenitve na
delovnem mesu predstavljajo pomemben stresni dejavnik za zaposlene, kar se kaže na
splošnem slabem počutju, izgorelosti, pogostejši utrujenosti in težavah v duševnem zdravju,
kar ima za posledico povečano osotnost z dela. Pozornost v diplomskem deluje namenjena
dejavnikom tveganja, ki povečujejo nezadovoljstvo med zaposlenimi in nezmožnost
obvladovanja nastale situacije. S kvalitativno analizo podatkov bomo skušali odgovoriti na
vprašanji, ali je povečanje števila brezposelnih oseb razlog za to, da so strokovni sodelavci s
področja zaposlovanja vse bolj pod vplivom stresa na delovnem mestu in kaj lahko
svetovalcem zaposlitve pomaga pri premagovanju stresa in pri reševanju nastalega problema.
Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: svetovalci zaposlitve, brezposelnost, stres, stres na delovnem mestu, delovno mesto, dejavniki stresa, premagovanje stresa Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 1193; Prenosov: 48 Celotno besedilo (593,51 KB) |
85. Dejavniki odločanja potrošnikov pri nakupu gaziranih sladkih pijač v SlovenijiSara Novak, 2017 Opis: Diplomsko delo analizira dejavnike, ki vplivajo na odločanje potrošnikov pri nakupu
gaziranih sladkih pijačah. Torej namen je ugotoviti, kateri dejavniki so pri Slovenskih
potrošnikih najpomembnejši. Preučevanje potrošnika ter njegovega nakupnega obnašanja
je pomembno, saj podjetju lahko pomaga pri izbiri ustrezne strategije, s katero lahko
doseže zastavljene poslovne in strateške cilje.
V teoretičnem delu sem s pomočjo domače in tuje literature predstavila teorijo potrošnika
ter nekatere značilnosti v povezavi s potrošnikom, kot so potrebe, motivacija, zvestoba, in
zadovoljstvo. Na to sem opisala pet ključnih dejavnikov odločanja potrošnikov, in sicer
osebne, družbene, sociološke, psihološke ter ekonomske dejavnike. V naslednjem
poglavju sledi podroben opis nakupnega procesa, nakupnih vlog ter posameznih vrst
nakupnega vedenja in vseh stopenj nakupnega procesa. V nadaljevanju sem se posvetila
definiciji gaziranih sladkih pijač, ter opisu glavni sestavin, kot je sladkor v gaziranih
pijačah. Sledi analiza trga gaziranih sladkih pijač v Sloveniji ter predstavitev ključnih
blagovnih znamk, ki so na trgu med potrošniki najbolj prepoznavne. V praktičnem delu
sem s pomočjo anketnega vprašalnika izvedla raziskavo v kateri je sodelovalo 150
anketirancev. Po raziskavi sem analizirala odgovore, ter ugotovila, kateri dejavniki so
najbolj, ter kateri najmanj pomembni pri nakupu gaziranih sladkih pijačah. Na koncu sem
povzela še najpomembnejše ugotovitve in potrdila oziroma ovrgla zastavljene hipoteze Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: potrošniki, dejavniki, gazirane sladke pijače, nakupni proces, blagovne znamke, diplomske naloge Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 920; Prenosov: 84 Celotno besedilo (1,37 MB) |
86. Zadovoljstvo pri delu v javnem in zasebnem sektorju in njegovi vzrokiManca Sladoje, 2017 Opis: V diplomskem delu smo se osredotočili na pomen in spodbujanje samostojnosti 1 – 3 letnih
otrok. Veliko staršev je namreč prepričanih, da je njihov otrok še premajhen, da bi opravljal
določene aktivnosti, ki so primerne za njegovo starost. V teoretičnem pregledu smo opredelili
pojem samostojnost, razvojne mejnike v starosti 1 – 3 let na področju govora, telesnega razvoja,
intelektualnega, socialnega in čustvenega razvoja. Predstavili smo načine kako otroke
spodbujamo k samostojnosti, kaj pomeni, če so starši prezahtevni oziroma popustljivi ter
kakšne vzgojne metode za spodbujanje samostojnosti uporabljajo vzgojitelji v vrtcu. Nadalje je
predstavljena raziskava, ki smo jo izvedli med starši 1-3 letnih otrok, ter vzgojiteljicami v vrtcu.
Preverjali smo, kako starši razumejo in spodbujajo samostojnost otrok, ter ali so njihova
pričakovanja do svojih otrok v tej starosti realna, prezahtevna ali popustljiva. Preverjali smo
tudi kakšna je stopnja samostojnosti 1 – 3 letnih otrok, ki obiskujejo vrtec, in tistih, ki vrtca ne
obiskujejo in kako vzgojiteljice spodbujajo samostojnost otrok v vrtcu. Ugotovili smo, da starši
spodbujajo samostojnost svojega otroka tako, da mu večkrat pokažejo in razložijo neko
aktivnost, ter mu pri tem pomagajo. Rezultati kažejo, da so starši otrok v starosti 1 – 3 let preveč
popustljivi, saj menijo, da je njihov otrok še premajhen za določeno opravilo oziroma aktivnost.
Tako starši, kot tudi vzgojitelji v vrtcu se bojijo za varnost otrok, vendar jim kljub temu
omogočijo samostojno gibanje. Starši otrok, ki ne obiskujejo vrtca pogosto preveč posegajo v
otroško igro in s tem zavirajo otroka, da bi sam prišel do rešitve. Ugotovili smo tudi, da so
otroci, ki obiskujejo vrtec bolj samostojni pri vsakodnevnih opravilih in da se vzgojiteljice v
vrtcu poslužujejo dobrih metod, za spodbujanje otroke k samostojnosti. Rezultati so lahko
uporabni za izobraževanje staršev o zmožnostih otrok in primernem spodbujanju njihove
samostojnosti. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: zadovoljstvo, dejavniki, motivatorji, javni sektor, zasebni sektor, plače, diplomske naloge Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 829; Prenosov: 13 Celotno besedilo (1,53 MB) |
87. Strukturiranje industrijsko simbiotskih omrežijUrška Fric, 2019 Opis: Doseganje učinkovitega ravnanja s primarnimi viri je s ponovno uporabo odpadnih virov za
družbene akterje zaradi sledenja okoljskim politikam in prepoznavanja koristi vedno večja
težnja na globalnem trgu. Sočasno doseganje koristi pri ponovni uporabi odpadnih virov
omogoča industrijska simbioza, ki kot eden izmed pristopov h krožnemu gospodarstvu
predstavlja pomemben in trajnostni mehanizem v industrijskih in neindustrijskih procesih.
Proučevanje industrijsko simbiotskih omrežij, znotraj katerih se industrijska simbioza odvija,
je z družboslovnega vidika, za razliko od ekološkega in ekonomskega, v znanstvenem merilu
bistveno manj raziskano, iz česar izhaja tudi pomanjkanje razumevanja socio-kulturnih
dejavnikov pri strukturiranju teh omrežij.
Pričujoče delo se osredinja na proučevanje vpliva šestih socio-kulturnih dejavnikov, ki v
različnih kombinacijah vplivajo na strukturiranje industrijsko simbiotskih omrežij – osredinimo
se na vpliv organizacijske kulture, družbene odgovornosti, odnosa do okolja, kognitivnih
okvirov, socialnega kapitala in medorganizacijskega zaupanja. Eksplicitno nas zanima, kako
lahko družbeni akter ocenjuje vpliv določenega socio-kulturnega dejavnika – ali je vplival in,
v kolikor je vplival, kako se je vpliv odražal pri umestitvi v industrijsko simbiotsko omrežje ter
ali vpliva in kako se to odraža pri trenutnem sodelovanju. Zanima nas torej, ali lahko družbeni
akter vpliv oceni kot pozitiven, negativen ali brez vpliva oz. nevtralen.
Z deskriptivno statistično analizo pokažemo, da je pred pričetkom in tekom sodelovanja
največkrat prisoten pozitiven vpliv medorganizacijskega zaupanja, odnosa do okolja,
socialnega kapitala in družbene odgovornosti, nekoliko manj je prisoten pozitiven vpliv
organizacijske kulture in kognitivnih okvirov, medtem ko sta negativni vpliv in nevtralnost
obravnavnih socio-kulturnih dejavnikov skorajda zanemarljiva.
S kvalitativno komparativno analizo v domeni analize mehkih množic nadalje pokažemo
prisotnost vpliva socio-kulturnih dejavnikov kot kombinacije vzročnih pogojev, kjer glede na
definiran prag članstva obravnavamo prisotnost vpliva vsakega socio-kulturnega dejavnika.
Ugotovimo, da socio-kulturni dejavniki, za razliko od deskriptivne statistične analize, na
strukturiranje industrijsko simbiotskih omrežij vplivajo manj, vendar pa sleherni socio-kulturni
dejavnik pomembno vpliva na strukturiranje.
Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: industrijska simbioza, industrijsko simbiotsko omrežje, analiza omrežij, strukturiranje, socio-kulturni dejavniki, analiza mehkih množic, disertacije Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1182; Prenosov: 83 Celotno besedilo (3,91 MB) |
88. Ocena dela in zaupanja do slovenskih institucij v boju proti korupcijiAndraž Stibilj, 2013 Opis: Diplomska naloga analizira stopnjo zaupanja in dejavnike, ki vplivajo na oblikovanje stališč
slovenskih državljanov v tri najpomembnejše institucije za boj proti korupciji (sodišča,
policija in komisija za preprečevanje korupcije) ter jih primerja s samooceno predstavnikov
navedenih institucij. Sestavljena je iz teoretičnega in empiričnega dela.
V teoretičnem delu sem nakazalmetodološki načrt, ki vsebuje opredelitev uporabljenih
raziskovalnih metod, na podlagi katerih sem preverjal postavljene hipoteze, izpeljane iz
raziskovalnih vprašanj. Predstavil sem pojmovno podlago besede korupcija in vse, kar sodi
zraven tematskega področja. Najprej sem se osredotočil na definicijo besede korupcija, ki je
problematična zaradi različnosti poimenovanja med institucijami in avtorji, ki jo v svojih
delih obravnavajo. Sledijo vrste in vzroki korupcije, preprečevanje in odpravljanje korupcije,
protikorupcijske strategije ter posledice le-te. Četrto poglavje zajema izključno vsebinsko
področje korupcije v Sloveniji. Temelji predvsem na poročilu komisije za preprečevanje
korupcije, oceni možnosti razvoja korupcije v Sloveniji, ter predstavitvi slovenskih organov
in institucij za boj proti korupciji. Temu je dodana še statistika in področje prijav, pogoji
preprečevanja korupcije, ter slovenska zakonodaja, ki ureja preprečevanje korupcije.Sledi
empirični del, ki je sestavljen iz kvantitativnega in kvalitativnega dela raziskave. Pri
kvantitativnem delu sem oceno dela in dejavnike zaupanja v slovenske institucije ugotavljal s
pomočjo spremenljivk iz raziskave Stališča o korupciji 2009 iz leta 2010, ki jo je izvedel
Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij. S pomočjo hipotez sem
ugotavljal, kako slovenska javnost ocenjuje delovanje institucij za boj proti korupciji, kateri
so dejavniki, ki vplivajo na negativno mnenje o delu institucij in na to, da je korupcija velik
problem v Sloveniji. Poleg tega me je zanimalo, kateri izmed institucij anketiranci najprej
podajo prijavo korupcije. Ko sem izvedel vse statistične analize, sem hipoteze potrdil oziroma
zavrnil, ter odgovore primerjal s samooceno dela vseh treh institucij iz kvalitativnega dela
raziskave. Tu sem opravil intervjuje s tremi predstavniki institucij, kar mi je omogočilo
dodatno širino oziroma pregled nad zastavljeno problematiko. V zaključku diplomske naloge
sem podal še sklepe in ugotovitve preverjanja postavljenih hipotez ter se opredelil do
obravnavane problematike.
Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: korupcija, zaupanje, dejavniki, sodišča, policija, komisija za preprečevanje korupcije Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 902; Prenosov: 106 Celotno besedilo (1,25 MB) |
89. Pridobivanje znanja pripadnikov romske skupnostiIza Jančar Piskernik, 2017 Opis: Romi so manjšinska etična skupina brez svoje matične države. Zaradi soočanja s specifičnimi
težavami se težko vključujejo v okolje ter s tem posledično tudi v vzgojno-izobraževalni
sistem.
V pričujoči nalogi so predstavljeni osnovni pojmi, s katerimi se srečujemo, ko govorimo o
zgodovini Romov in o njihovi tradiciji.
Na ravni Evropske unije je bilo na temo vključevanja Romov v družbo in izboljšanja
njihovega položaja sprejetih že več dokumentov. V tej nalogi smo se osredotočili predvsem
na novi dokument »Nacionalni program ukrepov Vlade Republike Slovenije za Rome 2017–
2021« ter na popis obstoječih politik v Sloveniji. S tem smo želeli predstaviti dostop Romov
do izobraževalnega sistema ter prikazati veliko število dokumentov, ki jim sledimo. Nimamo
pa realnega zapisa, kaj se dejansko dogaja na terenu, saj je zbiranje podatkov etično sporno,
čeprav je smotrno in pomembno za nadaljnji razvoj romske populacije. Kot primer projekta
smo podrobneje predstavili tekoči projekt »Skupaj za znanje – pridobivanje znanja
pripadnikov romske skupnosti«, ki do leta 2021 poteka pod okriljem Ministrstva za
izobraževanje, znanost in šport. S pomočjo intervjujev smo zbrali podatke o udejanjanju
politik v izobraževalnem sistemu Republike Slovenije. Na koncu so v zaključku podane
ugotovitve in načini za izboljšanje stanja na področju pridobivanja znanja pripadnikov romske
skupnosti. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: Romi, izobraževanje, romska skupnost, evropski kohezijski sklad, medresorsko povezovanje, dejavniki uspešnosti, diplomske naloge Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 868; Prenosov: 44 Celotno besedilo (1,38 MB) |
90. Dejavniki, ki vplivajo na potrošnika pri nakupu novih pnevmatik za osebna vozilaMojca Omahen, 2021 Opis: Lastnikom vozil pnevmatika zagotavlja dober oprijem na cestišču in skrbi za udobno ter varno vožnjo. Vozniki so običajno pripravljeni plačati več, da bi zagotavljali varnost sebi in svoji družini. Kupci se odločajo na podlagi svojih želja, potreb in finančnih zmožnosti. Na njihov nakup pa imajo močan vpliv tudi drugi dejavniki. Običajno kupujemo pnevmatike vsakih nekaj let. Nakup nam predstavlja večji finančni zalogaj, zato je cena pomemben dejavnik nakupne odločitve. Na odločitev imajo močan vpliv tudi tehnične lastnosti pnevmatike, predvsem oprijem na mokrem. Posameznik nakup pogosto opravi glede na svoje pretekle izkušnje z določenimi blagovnimi znamkami ali pa se odloči glede na strokovno priporočilo vulkanizerja oziroma mehanika. Kupci smo si med seboj različni in niso vsi dejavniki vsakemu enako pomembni.
Zaradi staranja voznega parka v Sloveniji je na cestah vedno več starejših vozil. Prav tako je zaradi demografskih značilnosti vedno več starejših kupcev pnevmatik.
Na nakup novih pnevmatik ima močan vpliv tudi dejavnik vremena. Veliko potrošnikov namreč začne razmišljati o nakupu novih pnevmatik, ko se bliža sprememba vremena.
Zaradi padca kupne moči, staranja voznega parka in staranja prebivalstva lahko pričakujemo, da bo v prihodnosti vse več kupcev na svojem vozilu uporabljalo le en komplet pnevmatik. Nakupi posameznikov pa bodo še bolj premišljeni. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: pnevmatike, trg pnevmatik, dejavniki nakupa pnevmaatik Objavljeno: 11.08.2021; Ogledov: 1198; Prenosov: 72 Celotno besedilo (2,39 MB) |