Opis: Uvod in namen: Najpogostejši vzrok cervikalne radikulopatije (CR) je okvara vratne živčne korenine pri izstopu iz hrbtenjače. Namen diplomske naloge je analiza pacientov s CR in primerjava dolgoročne uspešnosti operativnega in konservativnega zdravljenja. Metode: Retrospektivna študija s pregledom medicinske dokumentacije in opisom demografskih, anamnestičnih in kliničnih značilnosti pacientov z elektrofiziološko potrjeno okvaro vratnih živčnih korenin ter primerjava dolgoročne uspešnosti operativnega in konservativnega zdravljenja. Rezultati: Najpogosteje gre za okvaro sedme vratne živčne korenine (C7) neodvisno od dominantnosti zgornje okončine, pogosteje pa so prizadeti moški po 50. letu starosti. Najpogostejši simptom je bolečina v vratu in roki z mravljinčenjem v zgornjem udu. Uspešnost operativnega zdravljenja in uspešnost fizioterapije je primerljiva. Obe metodi značilno zmanjšata bolečino v vratu in roki ter pogostost pojavljanja težav, izboljšata stanje in izpolnita pričakovanja pacientov. Za paciente brez zdravljenja je značilnejša manjša začetna bolečina, ki se pri večini ne spremeni in je stalna. Takšen pristop praviloma ne izpolni pričakovanj pacientov. Uporabnost: Rezultati so uporabni v vsakodnevni klinični praksi. Omejitve: Retrospektivna raziskava.Najdeno v: ključnih besedahKljučne besede: cervikalna radikulopatija, elektrofiziološke meritve, konservativno zdravljenje, operativno zdravljenjeObjavljeno: 16.03.2022; Ogledov: 1189; Prenosov: 168 Celotno besedilo (2,23 MB)
