Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Razvoj evtanazijskega vprašanja v slovenski medicinski stroki po drugi svetovni vojni
Mitja Četina, 2011

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: etika, medicinska etika, evtanazija, medicina, Slovenija, magistrske naloge
Objavljeno: 28.09.2017; Ogledov: 3477; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (648,05 KB)

2.
3.
4.
Odnos študentov zdravstvene nege do evtanazije, opustitve in odtegnitve zdravljenja
Semir Mujkić, 2017

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: evtanazija, paliativna oskrba, opustitev zdravljenja
Objavljeno: 15.01.2018; Ogledov: 2948; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (663,41 KB)

5.
Politika in etika ob koncu življenja
Marija Antić, 2016

Opis: Magistrsko delo obravnava posebnost položaja pri pacientu ob koncu življenja. Uvodoma smo pojasnili temeljna vprašanja življenja in smrti, s katerimi se umirajoči v svojem zadnjem obdobju življenja običajno sooča. V okviru prve zastavljene hipoteze in raziskovalnih vprašanj smo opredelili pojem "oseba" in raznolika pojmovanja vrednosti človeškega življenja. Ugotavljali smo predvsem, ali ima vsako človeško življenje enako vrednost oz. ali so lahko v posebnih primerih določena človeška življenja vredna več kakor druga. Nadalje smo v okviru druge hipoteze in raziskovalnih vprašanj raziskovali, kje je meja in kaj ustvarja moralno razliko med povzročiti smrt in pustiti umreti. Glede navedenega smo za eno in isto dejanje predstavili različne interpretacije etičnosti ravnanja. V nadaljevanju smo na podlagi tretje hipoteze in raziskovalnih vprašanj primerjali Etična priporočila za odločanje o zdravljenju in paliativni oskrbi, sprejeta v Sloveniji, s Smernicami Sveta Evrope o medicinskih odločitvah ob koncu življenja. Preučili smo navedene dokumente, saj smo želeli ugotoviti, ali so priporočila skladna z omenjenimi smernicami, hkrati smo izpostavili bistvene elemente obeh dokumentov. V okviru zadnje hipoteze pa smo posebej obravnavali pomen vnaprej izražene volje, saj gre za relativno nov institut, ki lahko igra pomembno vlogo pri pacientu ob koncu življenja, ker odraža svobodo odločanja. Hkrati smo prikazali različne pravne ureditve vnaprej izražene volje v desetih evropskih državah. Posebej smo poudarili pomen napredka medicine, ki nas prisili, da razmišljamo o vprašanjih, s katerimi se nam v preteklosti ni bilo treba soočati, npr. do kdaj je smiselno podaljševanje življenja umirajočega brez možnosti ozdravitve. V osrednjem delu magistrskega dela smo prikazali pomen medicinskih odločitev ob koncu življenja in pomen etičnosti ravnanja v tovrstnih primerih. Ob tem smo izpostavili tudi pomen dostojanstva pacienta ob koncu življenja. To posebno situacijo ob koncu življenja smo obravnavali tako skozi oči zakonodaje kot etike. Z navedenim delom smo poudarili tako razsežnost kot tudi kompleksnost obravnavane teme. Hkrati želimo spodbuditi stroko k nadaljnjim razpravam, saj živimo v času nenehnih sprememb v razvoju medicine. Želimo pa tudi izpostaviti pomen seznanitve pacienta z njegovimi pravicami v zadnjem obdobju življenja in pomen sprejemanja odločitev z upoštevanjem posebnega položaja, v katerem se pacient nahaja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: pacientove pravice, vrednost življenja, evtanazija, samoodločanje pacienta, magistrske naloge
Objavljeno: 24.07.2018; Ogledov: 2589; Prenosov: 207
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

6.
7.
8.
9.
Delo zdravstvenih delavcev s hudo bolnimi in umirajočimi v domu za ostarele
Dževada Džebić, 2021

Opis: V diplomski nalogi smo raziskovali delo medicinskih sester v domu za ostarele. Zdravstveni delavci v domovih za ostarele med drugim skrbijo tudi za hudo bolne in umirajoče bolnike. Medicinske sestre in zdravstveni tehniki se dnevno srečujejo z različnimi situacijami v delovnem procesu, ki jih nemalokrat pripeljejo do dilem ter negotovosti, kako primerno ravnati z bolniki in njihovimi svojci. Pojmi, s katerimi se zdravstveni delavci pogosto srečujejo ob koncu življenja bolnika, so smrt, paliativna oskrba in evtanazija. Vse tri pojme smo predstavili v teoretičnem delu diplomske naloge. Kot raziskovalno metodo v empiričnem delu smo izbrali kvalitativni pristop, in sicer polstrukturirani intervju. Z medicinskimi sestrami smo v zvezi s paliativno nego in evtanazijo ter z njihovim doživljanjem umiranja in smrti bolnikov opravili intervjuje. Raziskovalni vzorec je zajemal pet medicinskih sester, zaposlenih v domu za ostarele. Zbrane podatke smo pregledali in obdelali tako, da smo kreirali kode in jih združevali glede na tematiko. Z raziskavo smo ugotovili, da smrt povzroča določene psihične obremenitve zaposlenih. Kakšna je ta obremenitev in kako jo medicinske sestre doživljajo, je odvisno od njihove starosti, delovnih izkušenj ter pogostosti srečanja s smrtjo. Ugotovljeno je tudi, da medicinske sestre zagovarjajo paliativno oskrbo, njen razvoj in izvedbo, medtem ko določene medicinske sestre podpirajo evtanazijo le v izjemnih situacijah.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: paliativna oskrba, evtanazija, hudo bolni bolniki, umirajoči bolniki, medosebni odnosi, smrt, diplomske naloge
Objavljeno: 05.05.2022; Ogledov: 711; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (806,19 KB)

10.
Samoodločba in ustavnopravni vidik evtanazije v Sloveniji
Ana Graf Mlinar, 2021

Opis: Države različno pristopajo in se opredeljujejo do vprašanja evtanazije. Tako na nastanek in razvoj t.i. evtanazijskega prava in tozadevnih pravnih predpisov vplivajo številni dejavniki, kot so zdravstvo, etika, družba, zgodovina, vera, pravo in ne nazadnje tudi (javna) politika. Evtanazija in vsakršna pomoč pri skrajševanju življenja sta v Sloveniji nezakonita. Že dalj časa potekajo razprave in intenzivna soočenja, v katerih različne strokovne skupine in posamezniki izražajo stališča do tovrstnih vprašanj. Mnoge ustavne določbe nalagajo državi urejanje pomembnih področij človekovega življenja, med katere nedvomno sodi tudi čas, ko neozdravljivo bolnemu človeku ni več mogoče (u)blažiti trpljenja. Zakonodajalec mora skozi svojo normativno funkcijo urediti način zagotavljanja in uresničevanja človekovih pravic. Da država ne uresničuje obligacije svojega aktivnega ravnanja, skozi katerega bi morala ustvariti optimalne pogoje, se kaže tudi v odsotnosti paliativne oskrbe, z izjemo dveh slovenskih regij. Številne življenjske situacije zahtevajo transformacijo obstoječih sistemov v državi. Kljub številnim določbam predpisov, usmeritvam in priporočilom se zdi, da obstoječi zdravstveni predpisi ne uresničujejo temeljnih vrednot kot so odgovornost, dostojanstvo, humanost, pravičnost in vključenost. V ospredje se ne postavlja posameznika in njegove pravice do samoodločbe. Načelo spoštovanja avtonomije vselej zahteva upoštevanje pravice vsakogar, da sam odloča o sebi. Predpis, ki bi zadostil kriterijem jasnosti in pomenske določljivosti, bi za našo družbo lahko pomenil drzen in pogumen korak naprej. Na novo bi se oblikoval odnos v razmerju zdravnika do pacienta, pacientove avtonomije ter empatije do neozdravljivo bolnih, trpečih in umirajočih. Takšna sprejeta politika bi lahko izkazovala veliko sočutja in široke nazore družbe, stroke in politike. Na podlagi pregleda domače in tuje literature ter analize pravnih norm se v magistrskem delu skuša poiskati izhodišča za uresničevanje temeljne in neodtujljive pravice, pravice do dostojne smrti. Vsebina je izjemno kompleksna, saj uresničevanje tovrstne pravice trči ob številne druge, prav tako temeljne ustavno zavarovane vrednote
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: evtanazija, avtonomija pacienta, paliativna oskrba, predpisi, ustava
Objavljeno: 22.08.2022; Ogledov: 615; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (676,18 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh