1. Analiza samooskrbne pridelave v Sloveniji s poudarkom na kmetijah, vključenih v kmetijsko okoljske programeMarina Pezdirc, 2016 Opis: Magistrsko delo obravnava samooskrbo v Sloveniji in to, koliko prispevajo k samooskrbi kmetijska gospodarstva, vključena v Kmetijsko okoljske programe v letu 2013, s poudarkom na prispevku k samooskrbi v jugovzhodni slovenski regiji. V uvodnem delu je obravnavana problematika doseganja zadostne prehranske samooskrbe. Osrednji del obravnava problem, koliko domača proizvodnja zadovoljuje domačo porabo na ravni statističnih regij, saj so ocene pridelave pomanjkljive. Ugotovila sem, da je bila v letu 2010 Slovenija 51,3-odstotno samooskrbovana in da kmetijska gospodarstva KOP prispevajo k samooskrbi le 10,7 odstotka. K samooskrbi prispevajo kmetijska gospodarstva KOP v jugovzhodni slovenski regiji le 7,2 odstotka. Največji prispevek k samooskrbi ima prireja mesa pri ekološkem in integriranem kmetovanju. Potrjuje se prva hipoteza, saj je samooskrba kmetij KOP v jugovzhodni slovenski regiji v letu 2013 nižja od 50 odstotkov. Na kmetijskih gospodarstvih KOP je bila v jugovzhodni Sloveniji v letu 2013 najboljša samooskrba z mesom (31,8 odstotka). To potrjuje drugo hipotezo. Potrjuje se tudi tretja hipoteza, saj v jugovzhodni Sloveniji pridelajo kmetijska gospodarstva KOP več integrirane kot ekološko hrane. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: pridelana hrana, samooskrba, kmetijstvo, jugovzhodna Slovenija, jugovzhodna slovenska regija, ekološko in integrirano kmetijstvo, kvantitativna analiza Objavljeno: 22.08.2018; Ogledov: 2733; Prenosov: 181 Celotno besedilo (4,83 MB) |
2. |
3. |
4. |
5. |
6. |
7. Projekt dobrodelna kuhinjaMitja Šutar, 2020 Opis: Diplomska naloga obravnava dva aktualna socialna problema v slovenski družbi. Prvi problem je velika količina zavržene hrane, drugi pa revščina. Cilj diplomske naloge je bil zasnovati projekt »Dobrodelna kuhinja« in z njim omogočiti pripravo hrane za obubožane posameznike v Sloveniji iz zavrženih, a še uporabnih živil. Ob pripravi projekta smo prejeli veliko pozitivnih povratnih informacij, tudi hipoteze smo lahko potrdili: zgled nemške restavracije, ki pripravlja obroke iz zavrženih živil, bi lahko implementirali v dobrodelno kuhinjo v Sloveniji, dobrodelne organizacije bi bile pripravljene voditi projekt dobrodelne kuhinje, skladno s pripravljenim elaboratom, in trgovine bi bile pripravljene oddajati zaloge hrane s pretečenim rokom uporabe dobrodelni kuhinji. Vendar se v Novem mestu že izvaja podoben projekt, zato bi bilo smiselno izpeljati naš projekt le kot nadgradnjo obstoječega. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: projektni menedžment, zavržena hrana, dobrodelna kuhinja, dobrodelne organizacije, trgovske verige Objavljeno: 31.05.2020; Ogledov: 2114; Prenosov: 148 Celotno besedilo (1,22 MB) |
8. |
9. Poslovni načrt Fit hrana d. o. o.Uroš Novak, 2020 Opis: V diplomskem delu je predstavljena izdelava poslovnega načrta za mobilno ulično prodajo zdravih obrokov. Pridobili smo podatke, s katerimi bi lahko začeli z realizacijo podjetja Fit hrana d. o. o. Raziskali smo načine in možnosti hitre priprave zdravega uličnega obroka. Podjetje bo ustanovljeno za ulično prodajo zdrave prehrane, ki jo bomo prodajali iz kombija na dogovorjenih zemljiščih v Ljubljani.
Kljub hitremu tempu življenja in poseganju po hitri prehrani se v ljudeh vseeno poraja želja po zdravem načinu prehranjevanja in življenja. Naši izdelki bodo ravno to, kar potrošniki iščejo, zato verjamemo, da jih bodo dobro sprejeli in redno kupovali.
Raziskali smo načine in možnosti, s katerimi bi pripravili zdrave obroke. Opisali smo panogo, proizvode in storitve podjetja. S SWOT analizo smo ocenili prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti, s katerimi se naše podjetje lahko sreča na trgu. S pomočjo analize ankete smo preverili, kdo bo kupoval naše obroke in koliko bodo pripravljeni odšteti zanje.
Na podlagi predpostavk smo izdelali načrt prodaje in finančni načrt. Ugotovili smo, da bo lastni zagonski kapitalski vložek v višini 50.000,00 EUR zadostoval za realizacijo ustanovitve podjetja in uspešno poslovanje le-tega v načrtovanem obdobju. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: poslovni načrt, trženjski cilji, zdrava prehrana, mobilna ulična prodaja, ustanovitev podjetja Fit hrana d. o. o. Objavljeno: 28.08.2020; Ogledov: 1858; Prenosov: 112 Celotno besedilo (1,48 MB) |
10. Motnje hranjenjaVanja Jelnikar, 2014 Opis: Motnje hranjenja so danes zaskrbljujoč in obsežen problem. V hitrem ritmu vsakdana in pod
težo družbenih pritiskov se ljudje cenijo le po zunanjosti. Vitkost je postala zapoved, debelost
pa stigma. Takšna in podobna kulturna sporočila dobijo otroci že v družinah, kjer se jim po
eni strani hrano ponuja, po drugi strani pa opozarja, da morajo paziti, da ne bodo pojedli
preveč.
Motnje hranjenja izražajo konflikte in stiske nekega okolja, vendar lahko postanejo za
posameznika tako neznosne, da mobilizirajo njegove simptome in obrambne mehanizme.
Postanejo lahko izraz osvoboditve notranjih, bolečih in neprepoznavnih čustev, zato jih
uvrščamo med duševne bolezni in na žalost o njih govorimo očitajoče, nerazumevajoče in s
stigmo.
V teoretičnem delu naloga opredeljuje motnje hranjenja in njihove vrste, prikazuje pomen
hrane in pojasnjuje poglavitne vzroke, dejavnike in posledice motenj hranjenja ter opisuje
vpliv medijev in družbe na pojav motenj hranjenja.
Empirični del naloge, singularna študija primera, proučuje življenje družine in doživljanje
otroka z motnjo hranjenja. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: motnje hranjenja, družina, družba, hrana, čustva, mediji Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 1604; Prenosov: 151 Celotno besedilo (696,87 KB) |