11. |
12. |
13. |
14. |
15. |
16. |
17. |
18. Integracija migrantovEva Černigoj, 2018 Abstract: Ob vsakem pojavu nenadnih mnoţičnih migracij je vprašanje in izvajanje integracije v
drţavah sprejemnicah predstavljalo izziv. Kot ostale drţave članice EU se tudi Slovenija
sooča s porastom v številu migrantov, med katerimi so prisilni migranti – prosilci za
mednarodno zaščito, begunci in osebe s subsidiarno zaščito – še posebej ranljiva skupina, ki
terja dodatno pozornost. Namen naloge je na enem mestu zbrati in sistematično pregledati
različna področja integracije ter aktualno področno zakonodajo, ki ureja poloţaj prisilnih
migrantov v Republiki Sloveniji. Izhajamo iz predpostavke, da slovenska integracijska
politika, kot odgovor na povečano število prosilcev in oseb z mednarodno zaščito, potrebuje
uvedbo dodatnih ukrepov, ki bi olajšali integracijo tako posameznikov kot sprejemne druţbe.
Katera področja so najbolj potrebna prenove ter s kakšnimi spremembami bi jih posodobili,
smo ugotovili s pomočjo analize primarnih in sekundarnih virov ter z usmerjeno primerjavo
praks med drţavami. Ugotovili smo, da se je zakonodaja v obdobju od mnoţičnega prihoda
migrantov kot odziv na potrebe v praksi ali na drţavne usmeritve večkrat spremenila, pri tem
pa so določena področja integracije temu navkljub ostala slabše razvita. Mednje uvrščamo
zdravstvo, področje politične participacije in dostop do drţavljanstva. Slovenija pa je med
najboljšimi in najbolj naprednimi drţavami na področju zdruţevanja druţine ter zgledna pri
integraciji na področju izobraţevanja in področju izvajanja začetnih integracijskih programov.
Področja pridobitve mednarodne zaščite, nastanitve, zaposlovanja in nediskriminacije pa so
na nekaterih točkah še šibka, restriktivna ali pomanjkljivo urejena. Do velikih razlik v dostopu
do integracijskih politik prihaja med prosilci za mednarodno zaščito, osebami s statusom
begunca in osebami s subsidiarno zaščito. Found in: ključnih besedah Keywords: integracija, integracijska politika, prisilni migranti, prosilci za mednarodno zaščito, begunci, mednarodna zaščita Published: 26.07.2021; Views: 1250; Downloads: 40 Fulltext (0,00 KB) This document has many files! More...
|
19. Aktualni evropski migracijski tokovi iz muslimanskega sveta in s tem povezani procesi integracije na primeru SlovenijeSergeja Ramovš, 2017 Abstract: Migracije z neevropskega, pretežno muslimanskega sveta za Evropo ne predstavljajo nekega
novega fenomena, saj so že od devetdesetih let prejšnjega stoletja v nenehnem vzponu. V
preteklosti so bile bolje regulirane in obvladljive, mnoge države so migrante potrebovale in
jih zaposlovale, velikokrat res da brez dovoljenj in za zelo nizke mezde.
V letu 2015 je evropski prostor zajelo t.i. poletje migracij, ko je po Sredozemskem morju
prišlo več kot milijon ljudi. Več kot polovica jih je prišla iz Sirije, kjer je do sedaj v
državljanski vojni izgubilo življenje na sto tisoče ljudi, sledijo begunci iz Iraka, Pakistana,
Somalije in drugih držav Bližnjega vzhoda in Afrike. Selitve iz omenjenih delov sveta so
logična posledica dolgoletnega slabšanja življenjskih razmer, ki jih od znotraj narekujejo
etnični spopadi, diktature samodržcev, epidemije bolezni, porazno stanje gospodarstva in
večanje rodnosti, na zunaj pa dostikrat slabo upravičene ali nezadostne intervencije zahodnih
sil.
Na ravni Evropske unije obstajajo skupne migracijske in integracijske politike, a problem
ostaja v njihovi implementaciji in spoštovanju sklenjenih dogovorov, prav tako situacije ne
olajšuje dejstvo, da države članice še vedno povsem samostojno odločajo o azilnih postopkih.
Eden poglavitnih delov migracijskih politik zaseda integracija, ki jo opredeljujemo kot
dinamičen in dvosmeren proces, v katerem gre za aktivno prilagajanje tako tujcev kot tudi
družbe same. Slednje se prepogosto pozablja.
Pričujoče diplomsko delo povzema osnovna migracijska gibanja Evrope v zadnjih desetletjih,
izkazuje vse osnovne migracijske teorije in uporabljene modele migracij vodilnih evropskih
držav. V zadnjem segmentu teoretičnega dela sta predstavljeni ozadje nastanka migracijske
politike Slovenije in vzpostavljenega modela integracije.
V raziskovalnem delu diplome skozi oči treh intervjujancev dobimo vpogled v videnje in
doživljanje migrantske situacije ter njihovo pripravljenost na integracijo. Found in: ključnih besedah Keywords: migracije, Bližnji vzhod, islam, verski fundamentalizem, terorizem, begunci, integracija, diplomske naloge Published: 29.07.2021; Views: 798; Downloads: 0 |
20. Integracija kognitivno-vedenjske terapije in relacijske družinske terapijeIrena Stubelj, 2020 Abstract: V magistrski nalogi smo želeli predstaviti možnosti svetovanja oziroma psihoterapije z
integracijo kognitivno-vedenjske terapije in relacijske družinske terapije in ugotoviti, ali bi
tak način dela s klienti zmanjšal zaznane pomanjkljivosti ene in druge terapije in povečal
klientove možnosti za uspešnost terapije.
V ta namen smo v teoretičnem delu predstavili kognitivno-vedenjsko terapijo, njeno
zgodovino, bistvene elemente, potek same terapije in tehnike, ki jih kognitivno-vedenjski
terapevti uporabljajo.
Predstavili smo tudi relacijsko družinsko terapijo, njene komponente, temeljne pojme in
terapevtske intervencije v relacijski družinski terapiji ter vlogo in način dela relacijskega
družinskega terapevta.
Iz teoretskega dela smo skušali izluščiti razlike med obema vrstama terapije. Opisali smo
vzroke za integracijo psihoterapij, možne načine integracije in skupne terapevtske dejavnike,
to je tiste dejavnike, ki so se izkazali za najučinkovitejše v različnih terapijah.
Nato smo opravili raziskavo med terapevti ene in druge modalitete in s pomočjo kodiranja
naredili kvalitativno analizo pridobljenih podatkov. Na koncu smo na podlagi teoretičnega in
empiričnega dela skušali podati nekaj napotkov za integracijo kognitivno-vedenjske in
relacijske terapije.
Na začetno vprašanje o koristnosti integracije tehnik kognitivno-vedenjske terapije in
družinske relacijske terapije, lahko na podlagi teoretičnega in empiričnega dela odgovorimo
pritrdilno. Menimo, da se načela ene in druge terapije ne izključujejo, vsaka pozornost
usmerja na določen vidik posameznikovega življenja. Terapevti, ki so bili vključeni v
raziskavo, opažajo nekaj pomanjkljivosti enega oziroma drugega pristopa. Večina v svoje
delo vključuje tehnike drugih pristopov, tudi dveh obravnavanih vrst terapij, z namenom večje
kvalitete svetovanja. Found in: ključnih besedah Keywords: kognitivno-vedenjska terapija, družinska relacijska terapija, integracija, skupni terapevtski dejavniki, psihoterapija, svetovanje, magistrske naloge Published: 13.08.2021; Views: 945; Downloads: 103 Fulltext (610,72 KB) |