Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


31 - 40 / 51
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
31.
Pogled na delo in delovne naloge informatika v javni upravi z vidika informatikov in ostalih javnih uslužbencev
Matej Maver, 2020

Opis: Magistrsko delo raziskuje pogled na delo in delovne naloge informatika v javni upravi. Na osnovi analize uradnih dokumentov sem v empiričnem delu raziskal, koliko informatiki in drugi javni uslužbenci poznajo delovne naloge informatikov glede na uradne dokumente RS, koliko in kako delo informatikov odstopa od v zakonodaji zapisanih nalog, kakšna so pričakovanja drugih javnih uslužbencev in v katerih primerih se le-ti najpogosteje obrnejo na službo za informatiko. Rezultati so pokazali, da so tako informatikoma kot drugim javnim uslužbencem, vključenim v raziskavo, znane in jasne naloge, ki naj bi jih informatiki opravljali. V prvi vrsti se od informatikov pričakuje, da ponujajo tehnično podporo uporabnikom, zaradi česar prihaja do pomanjkanja časa za razvoj in nadgradnjo strojne ter programske opreme, za načrtovanje projektov. Raziskava je v ospredje postavila tudi potrebo po oblikovanju bolj strukturiranih, organiziranih in strokovno vodenih služb za informatiko, z več usposobljenega kadra s področja informatike.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: javna uprava, javni uslužbenci, informatika v javni upravi, delovne naloge informatika, informacijsko-komunikacijska tehnologija
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 1521; Prenosov: 208
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

32.
33.
Vpliv birokracije na slovensko gospodarstvo
Klemen Kovač, 2013

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: birokracija, javni sektor, javna uprava, upravne enote
Objavljeno: 12.12.2020; Ogledov: 1472; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (745,85 KB)

34.
Pravniška etika - primerjava med pravosodnimi poklici in javno upravo
Emina Lipović, 2020

Opis: Etika je filozofska disciplina, ki se ukvarja s preučevanjem morale. Etika je z moralo povezana v ožjem smislu, kar pomeni, da je etika filozofija morale. Primarno gledano je njena uporaba v praksi vezana na razlago, ločevanje dobrega in zla ter ločevanje med moralnim in nemoralnim. Diplomsko delo zajema etiko kot znanstveno disciplino v povezavi s pravosodnimi poklici in javno upravo. Diplomsko delo je odraz primerjanja pravniške etike v trenutno obstoječem sistemu Republike Slovenije. V diplomskem delu je uporabljena metoda zgodovinske razlage v povezavi s sistematično in na ta način je prikazana pomembnost etike in etične pristojnosti. S postopkom analiziranja samostojnih publikacij, pravnih besedil, člankov itd. se je prišlo do stičišč pojmov in njihove vzročnosti. Vse to se je povezalo v smiselno celoto. Cilj naloge je bil poiskati lastnosti vseh pojmov in nato med njimi poiskati glavne razlike ter odgovoriti na postavljeni hipotezi. Odgovor na hipoteze se je podal s kritičnim pregledom kodeksov etike različnih poklicev. Upoštevalo se je pravosodne poklice in poklice javne uprave. Najpomembnejše ugotovitve in razlike med kodeksi so zapisane v zaključku diplomskega dela. Omenjeno je tudi kako odgovornost in težavnost poklicev vpliva na določbe v kodeksih.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: etika, etični kodeksi, morala, pravosodni poklici, javna uprava
Objavljeno: 31.12.2020; Ogledov: 1168; Prenosov: 1

35.
Delitev tacitnega znanja v organizaciji javne uprave
Olga Skok, 2013

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: management znanja, tacitno znanje, delitev znanja, javna uprava, organizacijska kultura
Objavljeno: 05.01.2021; Ogledov: 1028; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

36.
Zadovoljstvo uporabnikov storitev javne uprave Ljubljana in javne uprave Zagreb
Zoran Bjelan, 2021

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: zadovoljstvo, javna uprava, mestna uprava, občina, javna uprava, magistrsko delo
Objavljeno: 13.04.2021; Ogledov: 1385; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

37.
Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti javnega uslužbenca
Bogdan Muren, 2020

Opis: Magistrsko delo obravnava odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti javnega uslužbenca. Učinkovito, odzivno in dobro delujočo državno upravo lahko zagotovimo z zaposlitvijo strokovno najbolj usposobljenih in kompetentnih javnih uslužbencev. Samo dovolj izobraženi in strokovno usposobljeni javni uslužbenci bodo sposobni dosegati pričakovane rezultate dela, ki morajo biti ustrezno vnaprej določeni. V magistrskem delu smo raziskali in predstavili mednarodne in nacionalne pravne vire, ki urejajo prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi. Podrobneje smo predstavili načine prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi za delavce in ločeno za javne uslužbence. Poseben poudarek smo posvetili določbam, ki urejajo procesna opravila redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. V empiričnem delu raziskave smo s pomočjo ankete raziskali dejavnike, ki vplivajo na doseganje pričakovanih rezultatov dela in dejavnike, ki ovirajo izvedbo postopkov redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti javnega uslužbenca. Magistrsko delo predstavlja prispevek k znanosti in stroki, saj nudi podrobno predstavitev postopka oziroma procesnih opravil, ki zagotavljajo zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V magistrskem delu so predstavljene tudi ugotovitve empirične raziskave, ki pripomorejo k boljšemu poznavanju obravnavane tematike in jih je mogoče uporabiti za nadaljnja raziskovanja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: delovno pravo, javna uprava, javni uslužbenci, uslužbensko pravo, odpoved pogodbe o zaposlitvi, nesposobnost zaposlenih, anketni vprašalniki, statistični podatki, analize podatkov, magistrska dela
Objavljeno: 22.06.2021; Ogledov: 1412; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (2,35 MB)

38.
Povezanost med čustveno inteligenco in delovno klimo znotraj javne uprave ter v nekaterih večjih slovenskih podjetjih
Zorica Zaklan, 2010

Opis: Temeljni namen pisanja magistrske naloge je raziskati problem povezanosti čustvene inteligence in delovne klime na študiji primera iz javne uprave in gospodarstva. V ta namen sem povabila k sodelovanju v raziskavi (fokusna skupina) zaposlene v javni upravi in nekaterih večjih slovenskih podjetjih, kot so: Gorenje Velenje, Lek Ljubljana, Mercator Ljubljana, Petrol Ljubljana ... V vsaki skupini je sodelovalo po 8 zaposlenih. Kot zaposleno v državni upravi me je predvsem zanimala povezanost med čustveno inteligenco vodilnih in delovno klimo. Spraševala sem se, kateri so ključni dejavniki, ki vplivajo na delovno klimo, saj imamo vsi približno enake standarde zahtevnosti poslovanja znotraj državne uprave, a je delovna klima različna kot tudi sama učinkovitost znotraj posamezne organizacije v državni upravi. Zato sem to področje izpostavila kot temeljni raziskovalni problem. Kasneje me je zanimal še odgovor na vprašanje, kako je s povezanostjo čustvene inteligence in delovne klime znotraj podjetniškega sektorja. Do sedaj v bazah Cobissa nisem zasledila, da bi kdo analiziral povezanosti čustvene inteligence in delovne klime znotraj javne uprave in v podjetništvu. Zato sem se odločila, da to sama raziščem; še zlasti zato, ker smo priča različnim družbenim dogajanjem, ki so posledica dejanja čustveno neinteligentnih oseb. V pričujoči nalogi sem zastavila za obe raziskavi temeljni raziskovalni problem, in sicer v prvi raziskavi, kako čustvena inteligenca vpliva na delovno klimo v javni upravi ter v drugi, kako le-ta vpliva na delovno klimo v nekaterih večjih slovenskih podjetjih. Zanimala so me predvsem vprašanja zavedanja pomena čustvene inteligence na delovnem mestu in uravnotežena uporabnost njenih parametrov v praksi. Moj cilj je bil ponuditi aplikativne rešitve problema in odgovoriti na vprašanji: kako uravnovesiti čustva (nikakor jih ne zatirati) na delovnem mestu ter kako z visoko inteligentnim čustvenim obnašanjem priti do čim boljše delovne klime in posledično tudi do učinkovitejših rešitev v javni upravi kot tudi v podjetništvu. Zato sem s pomočjo analize dejavnikov, ki vplivajo na uravnovešena čustvena ravnanja, kot tudi s pomočjo izsledkov raziskav, prikazala probleme in ključne dejavnike za uravnoteženo uporabo čustvene inteligence za doseganje boljše delovne klime znotraj javne uprave kot tudi znotraj nekaterih večjih slovenskih podjetij. Obravnavano tematiko sem v pričujoči magistrski nalogi analizirala z raziskovalno metodo fokusna skupina, v kateri so sodelovali nekateri sodelavci znotraj javne uprave in posamezniki iz večjih slovenskih podjetij. Za raziskavo v magistrski nalogi sem uporabila raziskovalno metodo: fokusna skupina (kvalitativna metoda za raziskovanje in je ena od metod za zbiranje, analizo in interpretacijo podatkov). Iz odgovorov v fokusni skupini se je jasno potrdilo, da je čustvena inteligenca v direktni povezavi z delovno klimo in da si zaposleni v javnem sektorju želijo imeti za svojega vodjo čustveno in socialno inteligentno osebo, ki se zna empatično vživeti v probleme drugih ter je pozitivna oseba, ki jim je za vzgled. Zadovoljstvo zaposlenih pa je poglaviten pogoj za uspešno poslovanje in doseganje zadanih ciljev vsake poslovne organizacije, zlasti za doseganje učinkovitosti v njej. Zanimalo me je tudi, kakšen je odnos med delovno klimo in čustveno inteligenco znotraj nekaterih večjih slovenskih podjetij. Zato sem izvedla kvalitativno raziskavo z zaposlenimi iz nekaterih večjih slovenskih podjetij: Gorenje Velenje, Lek Ljubljana, Mercator Ljubljana, Petrol Ljubljana ... Rezultati so bili podobni, pa vendar v svoji specifičnosti v nekaterih segmentih različni od prvih. Na koncu sem rezultate ene raziskave primerjala z rezultati druge in potegnila vzporednice, oziroma ločnice. V sklepnem delu sem podala še predlog izboljšav kot aplikativno rešitev, pridobljeno na podlagi izsledkov teh dveh raziskav.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: javna uprava, gospodarstvo, čustvena inteligenca, amigdala, čustvena zrelost, socialna inteligenca, socialna zrelost, stres, empatija, socialni možgani, delovna klima, timsko delo, socialna vloga, fokusna skupina, paradigma
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 886; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (877,55 KB)

39.
Inovativni pristopi v boju proti korupciji v javni upravi v Republiki Sloveniji
Andrej Čuš, 2012

Opis: Diplomsko delo na začetku predstavi javno upravo, etiko v javni upravi in pomen vrednot, ki so prisotne na prav vsakem koraku delovanja javne uprave. Opravljen je zgodovinski pregled razvoja vrednot v naši javni upravi, predstavljene so nekatere najnovejše raziskave s področja vrednot v javni upravi. Obravnavano je tudi področje vrednot v javnem in zasebnem sektorju. Podrobneje je predstavljena korupcija kot pojav, na katerih nivojih in v kakšnih oblikah se pojavlja. Pri dejanju korupcije gre za neko namerno dejanje, s katerim želi osebek zlorabiti svoje pristojnosti in se na ta način tudi okoristiti. Naloga se dotika tudi področja zaznavanja in merjenja korupcije. Pri pojavu korupcije v javni upravi se predstavi vzroke, zakaj do korupcije pride in seveda tudi posledice, katere prinaša pojav korupcije v javni upravi. Sledi nekaj statističnih podatkov glede razsežnosti tega pojava pri nas, kjer so predstavljene tako domače, kot tuje raziskave. Predstavljeni so domači in mednarodni akterji na področju boja in preprečevanja korupcije, s poudarkom na akterjih iz Republike Slovenije. Na koncu so predstavljeni in interpretirani rezultati kvalitativne empirične raziskave, ki smo jo opravili v okviru raziskovalnega dela pri pripravi pričujoče diplomske naloge. V zaključku so podani predlogi in smernice za izboljšanje prijemov in pristopov v boju proti korupciji v javni upravi v Republiki Sloveniji.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: korupcija, javna uprava, etika, vrednote, preprečevanje korupcije, boj proti korupciji
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1084; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (894,52 KB)

40.
Vpliv čustvene inteligence vodij na zavzetost za delo zaposlenih
Marjeta Legan, 2016

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: vodenje, zavzetost za delo, čustvena inteligenca, čustvene kompetence, javna uprava
Objavljeno: 20.08.2021; Ogledov: 961; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh