Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Problemi jus cogens v mednarodnem pravu
Maruša Kranjc, 2016

Opis: Koncept imperativnih občih norm mednarodnega prava ali tako imenovani jus cogens je kljub dolgoletnim razpravam še vedno aktualna problematika mednarodne pravne doktrine. Obstoj norm, ki so izven dispozitivne volje posameznih držav, izražene v formalnih virih mednarodnega prava, je bistvo problematike jus cogens. Dunajska konvencija o pravu mednarodnih pogodb je poglavitni institut, ki je uvedel omenjeni koncept v pozitivnopravno mednarodno okolje, vendar pa ni dosegel svojega namena, saj ostajajo odprta vprašanja glede narave koncepta, njegove vsebine ter učinkovanja. Komisija za mednarodno pravo je organ OZN, ustvarjen za pravno kodifikacijo in progresivni razvoj mednarodnega prava. Del mednarodne pravne doktrine trdi, da je s svojim delom uvedla jus cogens v pozitivno mednarodno pravo in da njen Osnutek konvencije o pravu mednarodnih pogodb predstavlja progresivni razvoj mednarodnega prava. Določitev same vsebine koncepta jus cogens se zaradi nepopolnosti tako prepušča praksi držav in mednarodni judikaturi, predvsem Meddržavnega sodišča v Haagu.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mednarodno pravo, jus cogens, konvencija o pravu mednarodnih pogodb, OZN, Evropska unija, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 4225; Prenosov: 280
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

2.
Oborožen poseg Ruske federacije v Ukrajino v luči prepovedi uporabe oborožene sile
Mario Marušić, 2023

Opis: Mednarodna skupnost je poseg Ruske federacije v Ukrajini leta 2014 in 2022 na splošno obsodila kot kršitev prepovedi uporabe sile v skladu s četrtim odstavkom 2. člena Ustanovne listine Organizacije združenih narodov. Težko si je predstavljati, da je uporaba oborožene sile danes sploh mogoča, saj je ta prepovedana z mednarodnim običajnim pravom, številnimi mednarodnimi pogodbami, deklaracijami, konvencijami in potrjeno s sodno prakso. Vse prepogoste kršitve te prepovedi postavljajo pod vprašaj njeno avtoriteto v mednarodni skupnosti, izjeme od te prepovedi pa so izkoriščane za pravno upravičenje njene uporabe. Vojne sicer spremljajo celotno zgodovino človeštva, vendar so grozote dveh svetovnih vojn mednarodno skupnost privedle do spoznanja o nesmiselnosti vojskovanja in do njene splošne prepovedi z BriandKelloggovim paktom in nadalje z Ustanovno listino Organizacije združenih narodov ter številnimi drugimi dokumenti. Diplomsko delo obravnava ruski oborožen poseg v Ukrajini v luči prepovedi uporabe oborožene sile. Delo se začne s prikazom razvoja načela prepovedi uporabe sile, problemom, ali je uporaba sile kljub izjemam imperativna norma, in razmerjem med samoobrambo in uporabo oborožene sile. Nadalje so obravnavani dogodki iz leta 2014, ko je Ruska federacija z vojaško okupacijo in priključitvijo Krima ter spodbujanjem uporov na vzhodu Ukrajine kršila prepoved uporabe sile po Ustanovni listini Organizacije združenih narodov, pomeni pa tudi dejanja agresije, določena v Rimskem statutu Mednarodnega kazenskega sodišča. Vseobsežna uporaba sile po 24. februarju 2022 je zgolj nadaljevanje in stopnjevanje tega konflikta, ki ga je rusko vodstvo skušalo, vendar neuspešno, argumentirati kot uporabo pravice do samoobrambe. Ruska uporaba oborožene sile je tako sprožila številna vprašanja glede prepovedi uporabe oborožene sile kot tudi vprašanja vojnega in humanitarnega prava.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: rusko-ukrajinski konflikt, oborožen napad, agresija, samoobramba, Ustanovna listina OZN, jus cogens, Rimski statut, vojno pravo, humanitarno pravo
Objavljeno: 29.03.2024; Ogledov: 147; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (773,87 KB)
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh