Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Fizioterapevtski pristopi pri zdravljenju sindroma zapestnega prehoda
Ana Završnik, 2020

Opis: SZP nastane zaradi utesnitve medianega živca v zapestnem prehodu in je najpogostejša nevropatija. Večina pacientov razvije tipično klinično sliko, ki se kaže z mravljinčenjem v prstih rok in bolečinami v zapestju. Vzrok utesnitve medianega živca je prekomerno obremenjevanje zapestja in prstov, ki povzroči vnetje kitnih ovojnic, njihovo zadebelitev in posledično zvišanje pritiska znotraj zapestnega prehoda. Najpogostejše dejavnike tveganja predstavljajo ženski spol, starost od 45 do 54 let, endokrine bolezni (najpogosteje sladkorna in revmatična bolezen) ter ponavljajoči se gibi zapestja in prstov. Pacient s tipičnimi simptomi sprva obišče osebnega zdravnika, ki opravi anamnezo in usmerjen klinični pregled. Ob tipičnih simptomih in znakih lahko za potrditev klinične diagnoze pacienta napoti na nevrofiziološke meritve prevajanja živcev. Zdravljenje je lahko konservativno ali operativno. Konservativno zdravljenje je prva izbira pri blagi in zmerni stopnji okvare. Ob neučinkovitosti konservativnega zdravljenja je indicirano operativno zdravljenje. Pri konservativni obliki zdravljenja se najpogosteje uporabljajo opornice za zapestje in prste, injekcije kortikosteroidov, fizioterapevtske modalitete (ultrazvok, nizkofrekvenčni laser, manulana terapija, mobilizacija živčevja) in jemanje nesteroidnih antirevmatikov. Fizioterapevtski pristopi so učinkoviti kratkoročno in srednjeročno, njihov čas učinka pa se razlikuje. Izmed vseh pristopov izstopajo udarni valovi, saj so pokazali enako učikovitost kot kortikosteroidi. Zato v prihodje pričakujemo njihovo pogostejšo uporabo za zdravljenje SZP. Na podlagi večletnih raziskav pa si avtorji še vedno niso enotni, ali je za zdravljenje SZP učinkovitejša aplikacija terapevtskega UZ ali laserja. Največji učinek pridobimo s kombinacijo terapij. SZP ima velike socialne in ekonomske posledice, zato je pomembno z zdravljenjem pričeti čim prej in z metodo, ki simptome odpravi hitro in dologoročno s čim manjšimi zapleti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: sindrom zapestnega prehoda, konservativno zdravljenje, fizioterapevtski pristopi.
Objavljeno: 11.12.2020; Ogledov: 2084; Prenosov: 295
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

2.
Primerjava operativnega in konservativnega zdravljenja pacientov s cervikalno radikulopatijo
Petra Horvat, 2022

Opis: Uvod in namen: Najpogostejši vzrok cervikalne radikulopatije (CR) je okvara vratne živčne korenine pri izstopu iz hrbtenjače. Namen diplomske naloge je analiza pacientov s CR in primerjava dolgoročne uspešnosti operativnega in konservativnega zdravljenja. Metode: Retrospektivna študija s pregledom medicinske dokumentacije in opisom demografskih, anamnestičnih in kliničnih značilnosti pacientov z elektrofiziološko potrjeno okvaro vratnih živčnih korenin ter primerjava dolgoročne uspešnosti operativnega in konservativnega zdravljenja. Rezultati: Najpogosteje gre za okvaro sedme vratne živčne korenine (C7) neodvisno od dominantnosti zgornje okončine, pogosteje pa so prizadeti moški po 50. letu starosti. Najpogostejši simptom je bolečina v vratu in roki z mravljinčenjem v zgornjem udu. Uspešnost operativnega zdravljenja in uspešnost fizioterapije je primerljiva. Obe metodi značilno zmanjšata bolečino v vratu in roki ter pogostost pojavljanja težav, izboljšata stanje in izpolnita pričakovanja pacientov. Za paciente brez zdravljenja je značilnejša manjša začetna bolečina, ki se pri večini ne spremeni in je stalna. Takšen pristop praviloma ne izpolni pričakovanj pacientov. Uporabnost: Rezultati so uporabni v vsakodnevni klinični praksi. Omejitve: Retrospektivna raziskava.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: cervikalna radikulopatija, elektrofiziološke meritve, konservativno zdravljenje, operativno zdravljenje
Objavljeno: 16.03.2022; Ogledov: 1152; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (2,23 MB)

3.
Pojavnost simptomatskih in asimptomatskih natrganin rotatorne manšete
Lenart Hribovšek, 2022

Opis: Natrganine rotatorne manšete (NRM) so eden izmed najpogostejših vzrokov bolečine v rami. Prevalenca NRM znaša v splošni populaciji 22 %, kar 2/3 pa naj bi bilo asimptomatskih (ASIM). Namen diplomske naloge je pojasniti razlike med SIM in ASIM NRM in izdelati priporočila za pravilno obravnavo pacientov s sumom na NRM. Metode: Diplomska naloga ima obliko pregleda literature. Uporabili smo podatkovne baze NCBI (PubMed), PEDro in Cochrane Library. Rezultati: V splošni populaciji pojavnost ASIM NRM večja od SIM NRM. Poleg tega so za paciente z ASIM NRM značilni prizadetost nedominantne roke, normalna mišična moč in gibljivost, negativen znak utesnitve in velikost natrganine < 1,5 cm. Zdravljenje ni indicirano, svetujemo pa redne kontrolne preglede ter edukacijo o simptomih in dejavnikih tveganja. Uporabnost: Razvrščanje pacientov v tri skupine je uporabno v kliničnem okolju pri izbiri zdravljenja pacientov z NRM. Omejitve: Primanjkuje kakovostnih študij in kliničnih smernic za obravnavo pacientov z NRM.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: natrganina rotatorne manšete, simptomatska, asimptomatska, operativno zdravljenje, konservativno zdravljenje.
Objavljeno: 22.04.2022; Ogledov: 1003; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh