161. Prilagajanje in obvladovanje kulturnih sprememb v tranzitarnem preseku slovenske družbeMaja Brešan, 2016 Opis: Raziskava analizira kulturne spremembe v slovenski druţbi kot odsev modernizacije.
Raziskava je bila izvedena v dveh delih, in sicer na druţbenem nivoju z analizo druţbenega
diskurza z metodo analize spletnega diskurza ter na nivoju posameznika z analizo podatkov,
zbranih med leti 2010 in 2016, ki jo bomo v nalogi poimenovali tudi longitudinalna analiza.
Izbran vzorec so mladi, ki prehajajo v odraslost, ker predstavljajo produkt modernizacije in
hkrati odsevajo druţbene spremembe.
Spletni diskurz nam je pokazal razcep med generacijo mladih in generacijo starejših. Starejši
ohranjajo socialistične elemente s prepletom preţivetvenih vrednot, medtem ko mlada
generacija sprejema bolj individualistične usmeritve s prepletom tradicionalnih vrednot. Kljub
razhajanju prihaja do delnega konsenza med generacijami, kar nakazuje na delno potrjevanje
obstoječih norm in vrednot. Mladi ne dosegajo pričakovanj druţbe, zato so predmet ostre
kritike starejše generacije. Longitudinalna analiza pa prikazuje presek mladih v prehodu v
odraslost, kjer so prisotne predvsem postmoderne vrednote, ki se v zaključenem prehodu
okrepijo pod predpostavko uspešnega prehoda na trg delovne sile in dobro oceno zadovoljstva
z ţivljenjskim potekom. Nakazujejo se razlike v obvladovanju in spreminjanju kulturnih
sprememb pri mladi generaciji. Skozi celotno študijo lahko zaključimo, da prihaja do
spreminjanja kulturnega jedra slovenske druţbe, s prepletom tradicionalizacije druţinskih
usmeritev in individualizacije osebnostnih značilnosti in podob.
Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: kulturna tranzicija, modernizacija, spreminjanje vrednot, prehod v odraslost, individualizacija, družbeno delovanje, magistrske naloge Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 835; Prenosov: 48 Celotno besedilo (9,54 MB) |
162. Medijska pismenostMaja Kuralt, 2017 Opis: Mediji se hitro spreminjajo. Svetovni splet je prevzel dominantno vlogo v načinu podajanja, ustvarjanju informacij in komuniciranju nasploh. Na spletu se poleg informacij, izobraževalni ali, zabavnih vsebin, dnevno spreminjajo v virtualne. Komunikacija poteka hitro, je bolj neosebna, poteka sočasno na več krajih, prav tak je tudi tok vsebin in informacij, ki se pretakajo preko njih. Prav zaradi vse te množice malodane vsega, je z druge strani pomembno, da znamo naravo spletnih medijev razumeti, jih pravilno ovrednostiti in razbrati, kakšen je cilj določenega medija oziroma medijskega sporočila. Spletni mediji, različne aplikacije, platforme, portali ter družbena omrežja nam zagotavljajo, da lahko hitro in enostavno dostopamo praktično do česarkoli, ponujajo nam orodja, da na njih tudi sami kreiramo, ustvarjamo in delimo različne spletne vsebine, od videoposnetkov, fotografij, glasbe do spletnih dnevnikov, spletnih časopisov in drugih vsebin ter jih plasiramo prek različnih, zgoraj naštetih kanalov. Kljub naštetim možnostim, ki jih splet ponuja, so uporabniki vedno manj kreativni oziroma so kreativni na popolnoma drugačne načine kot včasih. Vsem nam je v izziv, da tovrstne spletne aktivnosti jemljemo z zdravo mero, vendar kljub temu izkoristimo neverjeten in neizmeren potencial, ki ga ponujajo. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: mediji, pismenost, medijska pismenost, svetovni splet, spletni mediji, magistrske naloge Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 934; Prenosov: 51 Celotno besedilo (2,65 MB) |
163. Medkulturne kompetence v projektnem menedžmentuMarija Gale, 2015 Opis: V magistrskem delu povezano obravnavamo dva sodobna organizacijska in družbena
koncepta: projektni menedžment in medkulturne kompetence. Prek kompleksnega
raziskovalnega pristopa, ki vključuje kvalitativno in kvantitativno analiziranje pojavov in
zakonitosti, izpostavljamo po eni strani ključne socio-kulturne dejavnike projektnega
menedžmenta kot koncepcije upravljanja procesnih aktivnosti in virov projekta ter vodenja
ljudi, angažiranih na projektih prek komunikacije, po drugi strani pa ključne elemente
medkulturnih kompetenc, ki so pomembne za uspešno delovanje projektnih vodij in timov v
globalnem poslovanju oziroma v medkulturnem okolju.
Prek empirične študije smo s kvalitativno analizo delno strukturiranih intervjujev s
projektnimi menedžerji, ki imajo relevantne izkušnje iz projektnega dela v mednarodnem
okolju, in prek izvedene spletne anketne raziskave ugotovili, da se medkulturne kompetence
projektnega menedžerja pozitivno povezujejo z uspešnostjo izvajanja projektov v
medkulturnem in mednarodnem okolju ter da osebne vrednote in kompetence vodij in članov
projektov zelo pomembno vplivajo na projektni menedžment. Ključni prispevek magistrske
naloge je v izpostavitvi dejstva, da posedovanje in obvladovanje niza specifičnih zmožnosti za
obvladovanje medkulturnega konflikta ter učinkovito komuniciranje med deležniki pozitivno
vplivajo na uspešno izvedbo globalnega projekta. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: projekti, organizacijska projektna kultura, mednarodno okolje, medkulturno okolje, projektni menedžment, komunikacijski splet, kompetence, magistrske naloge Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 856; Prenosov: 77 Celotno besedilo (2,33 MB) |
164. Raziskava uporabnosti internega izobraževanja Zavoda RS za zaposlovanje pri delu svetovalcev zaposlitve tujcevMojca Murn Lenarčič, 2016 Opis: Izobraževanje in usposabljanje zaposlenih ima v dobi tehnološkega razvoja in medkulturnega
komuniciranja velik pomen za Zavod RS za zaposlovanje, ki želi kot del državne oziroma
javne uprave svoje storitve čim bolj približati uporabnikom. Nenehne spremembe in trend
časa, v katerem živimo, zahtevajo od zaposlenih čedalje več znanja in usposobljenosti. Zavod
RS za zaposlovanje želi z internim izobraževanjem izboljšati znanje, spretnosti in veščine
zaposlenih in s tem vplivati na svoje storitve. Magistrska naloga predstavlja vlogo
izobraževanja, usposabljanja in učenja s teoretičnimi opredelitvami, motivacijo odraslih za
izobraževanje in učenje, izobraževalne oblike in metode, načine izobraževanja in učenja ter
Zavod RS za zaposlovanje kot osrednjo institucijo na slovenskem trgu dela, zlasti službo
Področje za izdajo delovnih dovoljenj v okviru pravne službe Zavoda RS za zaposlovanje s
strokovnimi delavci. Proučevalo se je, kako uporabne so pri delu svetovalcev zaposlitve
tujcev vsebine programov internega izobraževanja, s poudarkom na projektu Izobraževalni
center Zavoda RS za zaposlovanje. Kvalitativno raziskovanje se je poglobilo v interno
izobraževanje za svetovalce zaposlitve tujcev na podlagi njihovih mnenj, vključno z mnenjem
vodje službe. Izsledki raziskave so pokazali majhno uporabnost vsebin programov projekta
Izobraževalni center Zavoda RS za zaposlovanje pri delu svetovalcev zaposlitev tujcev
oziroma ne dovolj prilagojeno ponudbo programov tega projekta. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: interno izobraževanje, Zavoda RS za zaposlovanje, zaposlovanje tujcev, svetovalci, magistrske naloge Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 843; Prenosov: 64 Celotno besedilo (1,56 MB) |
165. Evropsko teritorialno sodelovanje na transnacionalni ravniNada Hozjan, 2016 Opis: Zaradi vse večje globalizacije, ki se uveljavlja tudi na območju Evropske unije (EU), se
mobilnost ljudi, blaga in kapitala povečuje, razdalje med prebivalci Unije so vse manjše,
državne meje izginjajo in integracija je v polnem razmahu. Odločitve, ki se sprejemajo danes,
bodo krojile življenjske pogoje generacij za nami. Zato je izrednega pomena, da si države
članice Unije prizadevajo za zagotovitev skladnega razvoja in za zmanjšanje razlik v
razvitosti med posameznimi deli EU. V ta namen EU izvaja kohezijsko politiko, katere
bistven element predstavlja teritorialno transnacionalno sodelovanje kot oblika finančnega
instrumenta Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Začetki teritorialnega
sodelovanja segajo v leto 1990, ko je Evropska komisija za doseganje solidarnosti med
različnimi območji EU vzpostavila t. i. Pobude Skupnosti INTERREG. Od finančne
perspektive 2007–2013 dalje pa teritorialno sodelovanje postane samostojen cilj evropske
kohezijske politike, ki svoje delovanje usklajuje in povezuje s programom splošne politike EU
in makroregionalnimi strategijami. Transnacionalni programi podpirajo sodelovanje na
vsebinskih področjih strateškega pomena in tako sooblikujejo skupne razvojne rešitve za
skupne izzive posameznega območja.
Transnacionalno dodano vrednost je moč ovrednotiti s štirimi glavnimi vidiki, ko so:
• usklajeno upravljanje splošnih dobrin, ki so v skupni rabi vsaj treh držav (npr. cestno
omrežje, upravljanje porečij in naravnih habitatov);
• prenos znanja;
• priprava skupnih razvojnih rešitev za skupne izzive;
• usklajevanje politik na transnacionalni ravni.
Slovenija je bila pri vključevanju v programe teritorialno transnacionalnega sodelovanja
vključena že pred vstopom v EU, polnopravno članstvo in pravico do koriščenja finančnih
sredstev ESRR pa je pridobila z vstopom v EU, to je maja leta 2004. Že od vsega začetka pa
slovenski projektni partnerji pišejo zgodbo o uspehu tako po številu odobrenih projektov kot
tudi po obsegu alokacije sredstev.
Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: Interreg, programi evropskega sodelovanja, makroregionalne strategije, strateško usmerjen razvoj, magistrske naloge Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 805; Prenosov: 42 Celotno besedilo (2,58 MB) |
166. Bob Dylan in popularna kulturaPatricija Jereb, 2018 Opis: Bob Dylan je umetnik spremembe in stalne transformacije. Nikoli se ni pustil omejevati – od
začetka svoje kariere se je upiral konvencijam in kategorijam, ter tako z novostmi, ki jih je
vpeljal v popularno glasbo omogočil, da rock 'n' roll postane sofisticirana glasbena forma, s
katero je mogoče izraziti najgloblja občutja in ni le glasba klišejskih besedil za ples. Pod
njegovim vplivom so njegovi sodobniki spreminjali način pisanja besedil ter celotno
ustvarjanje in razumevanje popularne glasbe. To je bila preprosta, vendar pomembna
inovacija. Dylanova inspiracija ne sega zgolj na področje glasbe, ampak tudi v literarne sfere.
Za Dylanovo biografijo so prav tako kot Elvis Presley in Little Richards esencialni tudi
bitniški pesniki in pisci. Od samih začetkov je Dylan močno pod vplivom literature in je tako
izoblikoval svoj unikaten pesniški izraz. Dylan ni zgolj dvignil nivo popularne glasbe, temveč
je poezijo ponovno približal javnosti. Leta 2016 je prejel Nobelovo nagrado za književnost. V
obrazložitvi nagrade švedske akademije je zapisano, da je Bob Dylan »ustvaril nov pesniški
izraz znotraj ameriške pesniške tradicije«.
V šestdesetih letih so različna družbena gibanja Dylana vzela za svojega. Kmalu je Dylan
zavrgel svojo javno podobo glasnika generacije in protestnega pevca, saj ga je ta
kategorizacija v umetniškem smislu omejevala. Transformacija je v literarnem smislu opazna
že na albumu Another Side Of Bob Dylan (1964). Preneha s pisanjem direktno
družbenokritičnih in protestnih pesmi ter se osredotoči na introspektivne izpovedi. Takšen
način pisanja še poglobi na naslednjih albumih: Bringing It All Back Home (1965), Highway
61 Revisited (1965) ter Blonde On Blonde (1966), ki veljajo za enega od vrhuncev Dylanove
kariere. Tu se Dylan spogleduje z eksistencializmom, simbolizmom in nadrealizmom ter
pokaže, da sta glasba in poezija neločljivi sopotnici. Glasbeno pa je transformacijo zapečatil z
drznim dejanjem – po štirih akustičnih albumih je leta 1965 objavil prvi, delno električni
album Bringing It All Back Home, in se tako distanciral od folk gibanja in razširil glasbeni
horizont ter podiral restrikcije glasbenega ustvarjanja. V tej transformaciji je folk zvezda
zamenjala svojo akustično kitaro za novo masivno električno kitaro. Ta poteza je naletela na
številne kritike folk puristov, ki so v Dylanu videli izdajalca, ki se je prodal v želji za
komercialnim uspehom in mu je vseeno za družbena gibanja. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: popularna kultura, popularna glasba, poezija, javna podoba, Nobelova nagrada za književnost, magistrske naloge Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 811; Prenosov: 104 Celotno besedilo (1,50 MB) |
167. Življenje ljudi v tretjem življenjskem obdobjuRobert Mihelič, 2017 Opis: V magistrski nalogi raziskujemo področje socialne gerontologije, natančneje kakovost
življenja starejših, ki smo jih razdelili v dve skupini starostnikov glede na različno življenjsko
okolje. Prva skupina starostnikov so posamezniki, ki živijo v institucionalnem varstvu (dom
za starejše občane), drugi pa v domačem okolju. Obravnavana tema je zelo aktualna, saj so
starejši v današnji družbi pogosto zelo stigmatizirani in odrinjeni na rob družbenega
dogajanja. Tudi njihov ekonomski standard je velikokrat precej nizek (nizke pokojnine), celo
nižji od družbenega povprečja, saj številni starejši živijo v revščini in pomanjkanju. Zaradi
tega velikokrat s težavo plačujejo tekoče finančne obveznosti (npr. plačevanje računov za
porabljeno elektriko, najemnino za stanovanje ipd.). Mnogim, ki bivajo v domu starejših
občanov, predstavlja velik finančni zalogaj tudi plačevanje oskrbe v sami instituciji.
Teoretični del magistrske naloge predstavlja pregled literature s področja socialne
gerontologije oz. življenja starejših, zgodovinske spremembe v dojemanju starejših in
kakovosti njihovega življenja. Empirični del naloge pa zajema lastno raziskavo, ki smo jo
opravili s polstrukturiranimi intervjuji in pri tem preučevali, ali obstajajo razlike ter
podobnosti med omenjenima skupinama starostnikov v kakovosti življenja obojih. S pomočjo
raziskave smo ugotovili določene podobnosti kakor tudi razlike v načinu in dinamiki življenja
obeh preučevanih skupin. Spoznali smo njihove želje, potrebe, omejitve in pričakovanja. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: staranje, družba, institucionalno varstvo, kakovost, magistrske naloge Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 813; Prenosov: 61 Celotno besedilo (1,07 MB) |
168. Modus operandi radijskih izdajateljev v praksi po pridobitvi dovoljenja za izvajanje radijske dejavnosti in statusa programa posebnega pomena v Republiki Sloveniji v obdobju 2004-2014Robi Brglez, 2015 Opis: Pričujoča magistrska naloga se ukvarja s strokovnim področjem izdanih radijskih dovoljenj in
dodeljenih statusov radijskega programa posebnega pomena v okviru radiodifuzne dejavnosti
v Republiki Sloveniji. Zakonsko-regulatorna ureditev zadevnega področja določa, da morajo
v skladu z Zakonom o medijih radijski izdajatelji za namen izvajanja radijske dejavnosti
naprej priglasiti svoj medij v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo, šele nato lahko od
Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije in Sveta za radiodifuzijo
kot soregulatorjev pridobijo radijsko dovoljenje. V okviru razširjanja in oddajanja
programskih vsebin lahko ob izpolnjevanju pogojev pridobijo tudi status radijskega programa
posebnega pomena. Z lastno analizo sekundarnih podatkov v obliki dokumentov (zlasti
izdanih odločb in sklepov) soregulatorjev v zvezi z radijskimi dovoljenji in zadevnimi statusi
ter izvedenimi strokovnimi nadzori nad radijskimi izdajatelji v obdobju 2004–2014 smo
poskušali definirati pristop oziroma t. i. modus operandi radijskih izdajateljev v vsakodnevni
praksi radijskega delovanja, ko so le-ti pridobili zadevna dovoljenja in statuse. Na podlagi
izvedene analize ugotavljamo, da izdajatelji relativno pogosto spreminjajo zahteve in
omejitve, ki izhajajo iz dovoljenj, prav tako se odločajo za prenos pravice za izvajanje
radijske dejavnosti na drugo pravno osebo. V zvezi z ugotovljenimi kršitvami radijski
izdajatelji v večini upoštevajo urejevalne ukrepe regulatorja in odpravijo nepravilnosti,
navkljub temu pa je regulator v proučevanem obdobju v desetih primerih začasno preklical in
odvzel bodisi radijska dovoljenja bodisi statuse. Ob zaključku na podlagi ugotovitev
podajamo potencialne predloge za namen izboljšanja stanja na proučevanem področju in
predlog za nadaljnje raziskovanje analiziranega predmeta. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: radiodifuzna dejavnost, radio, radijski izdajatelji, radijska dovoljenja, radijski programi, strokovni nadzor, medijska zakonodaja, magistrske naloge Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 733; Prenosov: 81 Celotno besedilo (1,45 MB) |
169. Moška želja po vitkih ženskih telesihDamjana Šegina, 2015 Opis: V magistrski nalogi raziskujemo sodobne predstave o idealni ženski lepoti skozi moške ideale
lepote in pričakovanja in jih primerjamo z ženskimi prepričanji o tem, kaj je za moške idealna
ženska lepota. Tema je zelo aktualna zaradi vse večje obremenjenosti žensk z lastnim
videzom, kar posledično vpliva na pojav različnih bolezenskih stanj (npr. anoreksija, bulimija
itd.), ki pa imajo tako psihične kot fizične posledice. V magistrski nalogi smo raziskovali, ali
so ženske zadovoljne s svojim telesom in ali menijo, da so svojim partnerjem všeč. Na drugi
strani pa nas je zanimalo, kaj moški menijo o videzu svoje partnerice, kakšna je za njih
idealna ženska lepota ter kaj je moškim najpomembnejše pri izbiri partnerice (spolne in
življenjske sopotnice). Z analizo ključnih pojmov, ki se navezujejo na družbeni in biološki
spol, žensko lepoto skozi zgodovino in sodobne lepotne ideale, pomen lepote za ženske in
njihovo prepričanje, ideal vitkosti ter moške želje glede idealne ženske lepote smo v
empiričnem delu naloge s pomočjo anketnega vprašalnika analizirali zadovoljstvo žensk z
njihovim videzom in njihove predstave o moških željah. Hkrati pa smo pri moških preverjali,
kako so zadovoljni z videzom svoje partnerice in kakšno je za njih idealno (lepo) žensko telo
oz. zunanji videz. S pomočjo raziskave smo ugotovili določena ujemanja, pa tudi razhajanja v
mnenjih in pričakovanjih glede lepotnih idealov pri obeh spolih. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: spol, lepotni ideali, vitkost, žensko telo, videz, ženska prepričanja, moške želje, magistrske naloge Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 835; Prenosov: 83 Celotno besedilo (2,47 MB) |
170. Vpliv spreminjanja organizacijske kulture v javnem sektorju v Sloveniji na odnos zaposlenih do uporabnikovTanja Krajišnik, 2018 Opis: Magistrska naloga obravnava slovenski javni sektor in njegovo transformacijo glede
usmerjenosti proti uporabnikom. Skušali smo ugotoviti, koliko, če sploh, se je javni sektor v
Sloveniji po osamosvojitvi države in vstopu v Evropsko unijo uspel približati državljanom na
področju bolj prijaznega, kakovostnejšega in učinkovitejšega nudenja storitev državljanom.
Prav tako nas je zanimalo, ali so se v tem času poleg norm delovanja spremenile tudi
vrednote, ki vladajo v javnih organizacijah.
Tako smo najprej predstavili osnovne pojme, kot so javni sektor, organizacijska kultura ter
njena funkcija v okvirih javnega sektorja, zgodovinski razvoj javnega sektorja v Sloveniji,
vrednote v slovenskem javnem sektorju ter kakovost in usmerjenost le-tega k uporabnikom.
Pri tem smo si pomagali s strokovno literaturo s teh področij ter drugimi viri, ki obravnavajo
omenjeno problematiko.
V empiričnem delu naloge so predstavljeni rezultati kvalitativne raziskave, ki smo jo opravili
med desetimi vodilnimi zaposlenimi v organizacijah javnega sektorja, kot so center za
socialno delo, bolnišnica, zavod za zaposlovanje, socialno-varstvena organizacija, geodetska
uprava, sodišče, upravna enota, mestna občina, šola in finančni urad. Povzetek ugotovitev
smo predstavili v zaključku, kjer smo podali tudi nekaj lastnih razmišljanj o tej problematiki. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: javni sektor, organizacijska kultura, vrednote, usmerjenost k uporabniku, kakovost storitev, Slovenija, magistrske naloge Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 797; Prenosov: 94 Celotno besedilo (1,19 MB) |