Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Teoretična izhodišča: Zdravstvena nega pri pacientih z bipolarno motnjo v depresivni epizodi zahteva celosten pristop, ki zajema fizično in psihično oskrbo. Medicinska sestra pacientu nudi podporo pri vsakodnevnih aktivnostih, saj se zaradi depresije lahko pojavi pomanjkanje energije in volje. Pomembno je spremljati pacientovo počutje in simptome ter opazovati morebitna tveganja za samomorilne misli. Prav tako se medicinska sestra osredotoča na vzpostavljanje rednih vzorcev spanja in prehranjevanja, saj so ti pogosto porušeni. Vloga zdravstvenih delavcev vključuje tudi edukacijo pacienta in njegovih bližnjih o bolezni, podporo pri zdravljenju z zdravili ter krepitev zaupanja in sodelovanja pri zdravljenju. Namen raziskave je proučiti vlogo zdravstvene nege pacienta z bipolarno motnjo – depresivno epizodo. Cilji raziskave so opisati značilnosti bipolarne motnje – depresivne epizode glede na potek bolezni, predstaviti zdravljenje te motnje in učinek medikamentozne terapije, predstaviti značilnosti posamezne temeljne življenjske aktivnosti pri pacientu z bipolarno motnjo – depresivno epizodo ter ugotoviti pomen in vlogo zdravstvene nege pri pacientu s to motnjo. Metode: V raziskavi sta uporabljena kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivna metoda dela. Na podlagi vnaprej pripravljene predloge z vprašanji smo izvedli polstrukturiran intervju, pri tem pa upoštevali vsa etična načela raziskovanja. V raziskavi je sodelovalo šest diplomiranih medicinskih sester/zdravstvenikov, ki se pri svojem delu srečujejo s pacienti z bipolarno motnjo – depresivno epizodo. Pridobljene podatke smo kvalitativno analizirali, odgovore razvrstili v tabele, zapisali kode ter jih interpretirali v razpravi in zaključku. Rezultati: Raziskava je pokazala, da medicinske sestre najpogosteje opisujejo depresivno epizodo bipolarne motnje kot obdobje globoke žalosti, izgube zanimanja za dejavnosti, utrujenosti in občutka brezupa. Zdravljenje običajno vključuje kombinacijo stabilizatorjev razpoloženja, antidepresivov in psihoterapije, ob tem pa so pomembne nefarmakološke oblike podpore, kot so terapevtske dejavnosti in svetovanje. Pri temeljnih življenjskih aktivnostih so značilne težave s spanjem, hranjenjem, osebno nego in ohranjanjem socialnih stikov. Zdravstvena nega ima pri obravnavi teh pacientov pomembno vlogo, saj medicinske sestre spremljajo simptome, podpirajo pacienta pri vsakodnevnih dejavnostih, prepoznavajo poslabšanja stanja in nudijo čustveno podporo. Razprava: Vloga medicinskih sester je zelo pomembna pri obravnavi pacientov z bipolarno motnjo v depresivni epizodi. Zdravljenje mora biti celostno ter mora vsebovati farmakološke in nefarmakološke pristope, pri čemer je pomembno zgodnje prepoznavanje simptomov, kot so utrujenost, motnje spanja in občutek brezupa. Medicinske sestre igrajo osrednjo vlogo pri spremljanju stanja pacienta in prilagajanju nege glede na posameznikove potrebe, saj so pogosto prve, ki zaznajo poslabšanja. Prav tako je bistvena vloga podpore s strani svojcev in zdravstvenih delavcev, saj so pacienti v depresivni epizodi nagnjeni k osamljenosti in težavam pri vsakodnevnih dejavnostih. Individualiziran pristop k zdravstveni negi, ki vključuje tako pacienta kot njegove svojce, je pomemben za uspešno obvladovanje bolezni. Sodelovanje različnih strok in stalno izobraževanje zdravstvenega osebja ostajata osnovna dejavnika za izboljšanje kakovosti življenja teh pacientov.
Ključne besede: zdravstvena nega, pacient, bipolarna motnja, depresivna epizoda, medicinska sestra
Objavljeno v ReVIS: 14.11.2024; Ogledov: 167; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1011,79 KB)

Opis: Teoretična izhodišča: Dokumentiranje v zdravstveni negi predstavlja pomemben element sodobne zdravstvene nege. Zajema zapisovanje vseh aktivnosti zdravstvene nege, vključno z avtonomnimi, soodvisnimi in odvisnimi aktivnostmi. Dokumentiraje v zdravstveni negi lahko opredelimo kot zbiranje in zapisovanje vseh podatkov, ki jih medicinska sestra pridobi od pacienta. Pomembno je za zagotavljanje kontinuirane, varne in kakovostne obravnave in oskrbe pacienta. Z ustreznim dokumentiranjem preprečujemo neželene dogodke, omogočamo prenos in ohranjanje informacij, uspešno komunikacijo med pacientom in zdravstvenim delavcem, analizo in vrednotenje lastnega dela, zmanjšujemo možnost nastanka napak in dajemo možnost za izvajanje znanstveno raziskovalnega dela. Ustrezna negovalna dokumentacija ima različna načela, vključno z objektivnostjo, specifičnostjo, jasnostjo in doslednostjo, celovitostjo, spoštovanjem zaupnosti in beleženjem napak Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni raziskovalni metodi preučevanja in deskriptivni metodi dela. Za potrebe empiričnega dela smo analizirali primarne vire, ki smo jih pridobili z metodo anketnega vprašalnika, za teoretični del pa smo uporabili sekundarne podatke, ki smo jih pridobili s pregledom domače in tuje strokovne ter znanstvene literature, pridobljene iz knjižnice in prostodostopnih podatkovnih baz (PubMed, Cobiss). Rezultati: V raziskavi so sodelovali zaposleni v zdravstveni negi. Raziskava je potekala na primarni, sekundarni in terciarni ravni zdravstvene dejavnosti. Vključenih je bilo 105 anketirancev, od tega 75 (71,4 %) žensk in 30 (28,6 %) moških. Največ anketirancev (34; 32,4 %) je bilo iz starostne skupine 41 let in več, najmanj (14; 13,3 %) pa jih je bilo starih od 20 do 25 let. Večina anketirancev (36; 34,3 %) ima srednješolsko izobrazbo. 30 (28,6 %) zaposlenih dela v zdravstvenem domu, 29 (27,6 %) v bolnišnici, 20 (19,0 %) v domu starejših občanov, 9 (8,6 %) pa je zaposlenih v drugih ustanovah. Razprava: Anketirani zdravstveni delavci se zavedajo pomena dokumentiranja zdravstvene nege. Njihovo mnenje je, da dobra dokumentacija nudi kakovostno in varno oskrbo pacienta. Na podlagi raziskave lahko rečemo, da so zaposleni v zdravstveni negi dobro seznanjeni z načeli dobrega dokumentiranja v zdravstveni negi. Ključne besede: Medicinska sestra, načela, dokumentiranje v zdravstveni negi, dokumentacija.
Ključne besede: Medicinska sestra, načela, dokumentiranje v zdravstveni negi, dokumentacija.
Objavljeno v ReVIS: 30.10.2024; Ogledov: 86; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,64 MB)

Opis: Izhodišča: Ena od težjih psihiatričnih bolezni je shizofrenija. Za medikamentozno zdravljenje te bolezni se uporabljajo antipsihotiki, ki so bili odkriti v 50-tih letih 20. stoletja. V skupino 1. generacije antipsihotikov med drugim sodi haloperidol, ki se poleg ostalih indikacij uporablja za zdravljenje shizofrenije. Deluje na principu antagonizma dopaminskih receptorjev D2. Kompetenca medicinske sestre je varna aplikacija zdravil, zato je bil namen raziskave opredeliti njeno vlogo pri zdravljenju shizofrenije s haloperidolom. Metoda: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani, analizirani in sintetizirani primarni in sekundarni viri. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Intervjuvanih je bilo 6 izvajalcev zdravstvene nege, ki imajo različno dolgo delovno dobo na področju psihiatrije in se srečujejo s pacienti s shizofrenijo. V vzorec so bili zajeti zaposleni v zdravstveni negi na različnih nivojih zdravstvenega varstva. Rezultati: V raziskavi je bilo ugotovljeno, da intervjuvanci zelo dobro poznajo učinke haloperidola in relativno dobro njegovo farmakokinetiko. Z aplikacijo haloperidola pri pacientih s shizofrenijo se srečujejo različno pogosto, odvisno od delovnega mesta. Njihove izkušnje kažejo, da je haloperidol zelo učinkovito zdravilo, ima pa več izraženih neželenih učinkov, ki terjajo skrbno opazovanje oziroma ocenjevanje psihofizičnega stanja pacienta. Intervjuvanci se zavedajo široke vloge medicinske sestre pri zdravljenju shizofrenije s haloperidolom in so jo opredelili na ožji del, ki je neposredno vezan na aplikacijo zdravila ter širši del, ki vključuje sodelovanje z zdravnikom, dokumentiranje, skrb za varnost in pravočasno reakcijo ob zapoznelih neželenih učinkih haloperidola. Zavedajo se nevrotoksičnosti zdravila, vendar dajejo prednost trenutnemu lajšanju pacientovih težav. Etične dileme so v raziskovalnem vzorcu prisotne pri posameznikih predvsem v povezavi s pacientovim odnosom do haloperidola in njegovega odmerka. Rešujejo jih medicinske sestre same ali pa ostajajo nerazrešene. Razprava: Kakovostna zdravstvena oskrba pacientov s shizofrenijo vključuje varno aplikacijo antipsihotikov. V kolikšni meri se pacientom predpisuje haloperidol, je domena zdravnikov, vendar lahko medicinska sestra s svojimi opažanji delno vpliva na odmerek medikamentozne terapije. V okviru zdravstvene nege je pomembno dobro opazovanje pacienta in sodelovanje z zdravnikom, prav tako zdravstvenovzgojno delo s pacientom in svojci. Dobro poznavanje delovanja zdravila je velika prednost in omogoča pravočasen strokovni odziv in predvidevanje možnih zapletov. Z etičnimi dilemami, ki spremljajo aplikacijo haloperdiola, se medicinske sestre spopadajo različno; v primeru moralne stiske bi potrebovale podporo in varno okolje, da bi to svobodno izrazile v timu.
Ključne besede: shizofrenija, medicinska sestra, zdravstvena nega, haloperidol
Objavljeno v ReVIS: 30.10.2024; Ogledov: 151; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,60 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Vloga medicinske sestre pri transplantaciji ledvice je ključna za uspešno okrevanje pacienta. Med njene naloge spada zdravstvena nega, izobraževanje pacienta in njegovih svojcev o pravilnem jemanju zdravil ter prepoznavanje znakov zapletov in pomembnosti zdravega življenjskega sloga. Sodeluje z interdisciplinarnim zdravstvenim timom ter nudi psihosocialno podporo pacientu in svojcem. Celostni pristop medicinske sestre zagotavlja optimalno nego in dolgoročno uspešnost transplantacije. Namen raziskave je opredeliti vlogo medicinske sestre pri transplantaciji ledvice. Cilji raziskave so raziskati vlogo medicinske sestre pri pripravi pacienta na transplantacijo ledvice, raziskati zdravstvenovzgojne vsebine, ki jih medicinska sestra predstavi pacientu pri transplantaciji ledvice, in raziskati vlogo medicinske sestre pri pacientu po transplantaciji ledvice. Metode: V raziskavi je uporabljen kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivna metoda dela. Na podlagi vnaprej pripravljene predloge z vprašanji smo izvedli polstrukturiran intervju, pri tem pa upoštevali vsa etična načela raziskovanja. V raziskavi je sodelovalo šest diplomiranih medicinskih sester, ki se pri svojem delu srečujejo s pacienti z odpovedjo ledvic, ki čakajo na transplantacijo ledvice ali pa so transplantacijo že imeli. Pridobljene podatke smo kvalitativno analizirali, odgovore razvrstili v tabele, zapisali kode ter jih interpretirali v razpravi in zaključku. Rezultati: Rezultati so pokazali, da ima medicinska sestra pomembno vlogo pri pripravi bolnika na transplantacijo ledvice. Pacienta je treba pripraviti fizično in psihično, vendar vsaka intervjuvanka uporabi drugačen pristop. Večina intervjuvank pacienta pripravi individualno. Nekatere vključijo v proces svojce, druge pa za dovoljenje prosijo pacienta. Del priprave je tudi zdravstvenovzgojno izobraževanje, ki ga izvede diplomirana medicinska sestra. Vse intervjuvanke svoje paciente poučijo o imunosupresivnih zdravilih, ki so nekaj novega v življenju pacientov in jih bodo morali jemati vse do svoje smrti. Za boljše rezultate je pomembna komunikacija med pacientom in diplomirano medicinsko sestro. Po transplantaciji ledvice medicinska sestra spremlja pacientovo stanje, ki se ob zapletih lahko hitro poslabša. Diplomirana medicinska sestra ima dovolj veščin in znanja za ukrepanje ob takšnih dogodkih. Razprava: Medicinska sestra ima pomembno vlogo pri transplantaciji ledvice, saj je vključena v vse faze tega zahtevnega procesa: od priprave pacienta in izobraževanja do intenzivne pooperativne zdravstvene nege in dolgotrajne podpore. Njena vloga vpliva tudi na kakovost življenja pacienta po transplantaciji. Bolje kot pripravi pacienta na transplantacijo in okrevanje, manj bo imel težav. Ta proces je za pacienta naporen in potrebuje veliko podpore od medicinske sestre in svojcev. Medicinska sestra je pacientu na voljo tudi za pogovor in vprašanja. Njeno delo mora biti empatično, profesionalno in natančno.
Ključne besede: medicinska sestra, ledvica, transplantacija, pacient.
Objavljeno v ReVIS: 09.10.2024; Ogledov: 242; Prenosov: 18
Celotno besedilo (515,71 KB)

Opis: Teoretična izhodišča: Depresija je med starejšimi precej razširjena duševna motnja, čeprav velikokrat zaradi pridruženih kroničnih bolezni in upada kognitivnih funkcij ostaja neodkrita in nezdravljena. Zato je pomembno informiranje celotne populacije, da ob zaznavi prvih simptomov pri sebi ali drugem poiščejo strokovno pomoč. V ambulantah družinske medicine morajo biti takšni pacienti prepoznani, da se jim lahko zagotovita podpora in zdravljenje. Namen diplomske naloge je bil proučiti vlogo izvajalcev zdravstvene nege pri obravnavi starejših z depresijo v ambulanti družinske medicine. Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko anketiranja, pri čemer je bil uporabljen strukturirani anketni vprašalnik. Vzorec je bil namenski in je zajemal 100 pacientov, opredeljenih v ambulanti družinske medicine na primarni ravni, starejših od 65 let, z nizko, srednjo ali visoko ogroženostjo za razvoj depresije ali z že potrjeno diagnozo. Za izvedbo ankete smo pridobili soglasje zavoda (Medicinski center Mirjam Vide Katič, dr. med., spec. spl. med.). Rezultati: Z raziskavo ugotavljamo, da se je pri 70 (70 %) anketiranih depresija v preteklosti že pojavila, 46 (46 %) pa jih meni, da so na pojav depresije vplivali stresni dejavniki iz otroštva. 45 (45 %) starejših anketirancev čez dan pogosto opaža spremembe razpoloženja, občutek žalosti, potrtosti in jokavosti ima občasno 47 (47 %) anketirancev, medtem ko se z izgubo zanimanja in veselja do vsakodnevnih aktivnosti pogosto srečuje 40 (40 %) anketiranih. Težave s koncentracijo in spominom ima pogosto 46 (46 %) anketiranih starejših pacientov. Ugotavljamo, da ima 63 (63 %) anketirancev vedno zaupanje v medicinsko sestro, glede umirjenega in prijetnega komuniciranja medicinske sestre se je za odgovor vedno opredelilo 52 (52 %) anketiranih. S pridobljenimi rezultati potrjujemo dejstvo, da sta zaupanje in spoštljiv medsebojni odnos ključnega pomena pri obravnavi depresije pri starejših pacientih. Razprava: Ugotavljamo pomembnost čimprejšnje prepoznave simptomov depresije, ki se pogosto ne kažejo specifično in jih zaradi pridruženih bolezni pri starejših pogosto spregledamo. S tem ko vključimo varovalne dejavnike za depresijo, se osredotočimo na dejavnike tveganja, ki jih moramo v čim večji meri izločiti iz okolja, ker negativno vplivajo na starejše, njihovo zdravljenje in ohranjanje čim boljšega duševnega zdravja. Pozitiven odnos, ki ga pacient občuti v ambulanti družinskega zdravnika, je bistvenega pomena, saj tako lažje komunicira in pokaže čustva, s tem pa ga lažje usmerimo v pravo obliko zdravljenja in ohranjanja dobrega počutja.
Ključne besede: depresija, starejši, medicinska sestra, simptomi
Objavljeno v ReVIS: 09.10.2024; Ogledov: 207; Prenosov: 2
Celotno besedilo (2,92 MB)