1. MEDIJSKA VZGOJA V SLOVENIJI Z VIDIKA STARŠEV IN MLADIHAnja Bratoš, 2024, ni določena Opis: Medijska vzgoja obsega pridobivanje in razvoj raznovrstnih medijskih znanj in kompetenc, kot so sposobnosti dostopa, analize in evalvacije, ustvarjanja, refleksije ter ukrepanja. Te so zaradi širjenja in razvoja medijskih in predvsem digitalnih vsebin nepogrešljive, potreba po ustreznem izobraževanju na to temo zato narašča in zadeva družbo v celoti. V nalogi Medijska vzgoja v Sloveniji z vidika staršev osnovnošolcev in mladih preučujemo izbrani fenomen na domačih tleh z vidika staršev osnovnošolcev in mladih. Prvi del sestavljajo pojmovno-teoretična izhodišča, temelječa na obsežni strokovni in znanstveni literaturi, medtem ko v empiričnem delu izhajamo iz filozofskega ozadja pragmatizma, uporabljamo mešane metode in operiramo z izbranimi sekundarnimi podatki treh predhodnih raziskav. Končne ugotovitve so času primerne in celostne, saj združujejo tako meritve realnosti, ki jo je moč opazovati in posplošiti, kot tudi opise bolj poglobljenega razumevanja medijske vzgoje. Najprej potrdimo predpostavljene dejavnike, ki vplivajo na razvoj medijskih spretnosti in navad, nato razkrijemo nove. Ob tem na podlagi zaznave velikega neskladja na nekaterih ravneh medijske in digitalne pismenosti med današnjimi odraščajočimi, starejšimi in celo generacijami izpred desetih let, vztrajno opozarjamo na nujo po posodobitvi učnih načrtov ter implementaciji aktualnejših in ustreznejših metod in vsebin na tem področju. Sočasno osvetlimo še problematiko odnosa institucij do medijskih naprav in neusklajenih šolskih pravilnikov ter odraslih, katerih lastne medijske navade so včasih problematične, edukacijske prakse pa nezadostne. Delo v obliki obsežnega, kakovostnega ter aktualnega popisa stanja in trendov preučevanega fenomena tako predstavlja pomemben prispevek k znanosti ter priložnost za optimizacijo procesov medijske vzgoje in s tem povečanje medijske pismenosti slovenskih državljanov v prihodnosti.
Ključne besede: medijska vzgoja, medijska pismenost, vplivi medijev, mediji, mladi, srednješolci, osnovnošolci
Objavljeno v ReVIS: 30.01.2025; Ogledov: 387; Prenosov: 9
 Celotno besedilo (2,66 MB) |
2. POGLED STARŠEV NA MEDIJSKO PISMENOST OTROK V OSNOVNI ŠOLITeja Svoljšak Zorec, 2024, ni določena Opis: Medijska pismenost je sposobnost kritičnega razumevanja, uporabe in ustvarjanja medijskih vsebin v najrazličnejših oblikah. V sodobnem svetu, kjer so otroci od malih nog izpostavljeni množičnim medijem, je ta veščina postala ključnega pomena za izobraževanje otrok in njihov razvoj. Pogled staršev na medijsko pismenost tako igra pomembno vlogo pri tem, saj se znanja in spretnosti pridobivajo tako doma v času primarne socializacije kot tudi kasneje v šoli. Kljub priznavanju pomena medijske pismenosti se starši soočajo s številnimi izzivi. Eden od glavnih izzivov, ki smo jih zaznali med našo kvalitativno analizo, je hitrost tehnološkega napredka, ki staršem pogosto onemogoča, da bi bili korak pred svojimi otroki v poznavanju novih medijskih trendov. Zraven tega jih skrbi pomanjkanje ustreznih izobraževalnih virov in programov, ki bi otroke sistematično učili medijske pismenosti. Starši imajo različen pogled in dojemanje medijske pismenosti od svojih otrok. Glavne razlike se kažejo predvsem glede na njihovo razumevanje medijev in izkušnje z mediji ter vrednotami v življenju. Medijska pismenost neposredno vpliva na otrokovo sposobnost kritičnega razumevanja in uporabe medijev, saj starši s svojim znanjem in zgledom usmerjajo otrokovo vedenje v medijih. Bolj kot so starši medijsko ozaveščeni, bolje lahko prek procesa socializacije in prenosa kulturnega kapitala pomagajo otrokom pri razvijanju veščin na področju medijev ter jih zaščitijo pred škodljivimi vsebinami. Pogledi staršev na medijsko pismenost otrok v osnovni šoli poudarjajo potrebo po celostnem pristopu k izobraževanju, ki vključuje tako sodelovanje med starši, učitelji in šolami. Starši tako priznavajo pomembnost medijske pismenosti za varno in informirano udeležbo njihovih otrok v sodobni družbi ter izražajo potrebo po večji podpori in izobraževanju na tem področju. Za dvig medijske pismenosti med celotnim prebivalstvom sta tako ključna vključevanje programov medijske vzgoje v šolski kurikulum ter organizacija neformalnega izobraževanja tako za otroke kot tudi odrasle. Pri tem sta pomembna tudi spodbujanje kritičnega mišljenja in uporaba zanesljivih virov informacij pri vsakodnevni rabi medijev.
Ključne besede: medijska pismenost, pogled staršev, osnovna šola, socializacija, uporaba medijev, izobraževalni programi, varnost na spletu
Objavljeno v ReVIS: 17.09.2024; Ogledov: 657; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,13 MB) |
3. Vpliv medijske pismenosti na družbeno neenakostEva Murko, 2023, ni določena Opis: V magistrski nalogi obravnavamo vpliv medijske pismenosti na družbeno neenakost. V uvodu opredelimo termine, kot sta medijska pismenost in družbena neenakost. Sledi podrobnejši pregled medijske pismenosti in medijskih veščin. Ker je družbena neenakost kompleksno področje, sledi podrobnejša razčlenitev družbene neenakosti na ekonomski kapital, kulturni kapital in socialni kapital po Bourdieuju. V nadaljevanju sledi poglavje, ki poskuša s pomočjo literature prikazati povezavo in možen vpliv medijske pismenosti na družbeno neenakost. Teoretičnemu delu sledi empirični del, kjer na podlagi pridobljenih rezultatov s pomočjo anketnega vprašalnika preverjamo in primerjamo našo obravnavano tematiko. Empirični del temelji na preverjanju uvodoma postavljenih hipotez, ki so podprte tako s statističnimi podatki kot tudi ugotovitvami, pridobljenimi s pomočjo rezultatov anketnega vprašalnika. S pomočjo statističnih testov, narejenih s programom PSPP, smo preverili tudi vpliv medijske pismenosti na družbeno neenakost. Na koncu sledita pregled pomembnejših ugotovitev raziskovalne naloge in zaključek, v katerem je izraženo tudi lastno mnenje o omenjeni tematiki.
Rezultati magistrske naloge kažejo na to, da obstaja vpliv medijske pismenosti na družbeno neenakost, vendar je prostora za raziskovanje še veliko. Ugotovitve danih rezultatov so namreč pokazale, da medijska pismenost vpliva na ekonomski in socialni kapital posameznika, ne pa tudi na kulturni kapital.
Ključne besede: medijska pismenost, družbena neenakost, socialni kapital, ekonomski kapital, kulturni kapital, veščine
Objavljeno v ReVIS: 27.09.2023; Ogledov: 1117; Prenosov: 27
Celotno besedilo (1,54 MB) |
4. Razumevanje medijske pismenosti med "senior generacijo" v Sloveniji : magistrska nalogaSilvija Fortuna, 2020, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga zajema področje medijske pismenosti med starejšo generacijo. V
teoretičnem delu, kot izhodiščnem, smo predstavili globalizacijo in medijsko pismenost, in
sicer v povezavi s prebivalstvom Slovenije, zlasti s starostniki. Osredotočili smo se na »senior«
generacijo v Sloveniji, torej vse tiste, ki so že dopolnili 65 let starosti. Tekom magistrske naloge
smo ugotavljali, kako se ta generacija spopada z izzivi današnjega časa, to je z vse večjo
zasičenostjo sodobnih tehnologij v prostoru, katere nas spremljajo na vsakem koraku.
Raziskovali smo uporabo sodobne tehnologije, kot so mobilni pametni telefoni, računalniki …
Analizirali smo tudi nekaj ključnih dejavnikov, ki vplivajo na (ne)uporabo sodobnih orodij pri
seniorjih, kot so njihova starost in finančne zmožnosti njihovih prihodkov (pokojnin). Tako
smo v nalogi prvotno opredelili nekaj pojmov, kot so »senior generacija« in pametna
tehnologija. Pri slednjem smo se opirali na strokovna čtiva in vire, ki se dotikajo navedene
tematike. V nadaljevanju smo analizirali vzroke za neuporabo interneta, računalnika in telefona
pri starostnikih ter ugotavljali pozitivne in negativne lastnosti sodobne tehnologije (tudi v času
epidemije Covid 19).
V empiričnem delu magistrske naloge pa smo predstavili rezultate, katere smo pridobili s
pomočjo uporabe kvalitativne metode raziskovanja. Opravili smo dvajset intervjujev, kateri so
bili izvedeni naključno. Zanimalo nas je, kateri so vzroki za digitalni razkorak pri starostnikih
in kaj za njih predstavlja digitalni izziv in kako se z njim soočajo. Povzetek naših ugotovitev
smo predstavili v samem zaključku naloge, pri čemer smo zabeležili tudi nekaj osebnih
pogledov na predstavljeno tematiko in na omenjeno področje našega raziskovanja. Na koncu
smo še podali predlog rešitev.
Ključne besede: medijska pismenost, senior generacija, pametna tehnologija, digitalni razkorak, starejši prebivalci, Slovenija, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 13.08.2021; Ogledov: 1795; Prenosov: 81
Celotno besedilo (2,27 MB) |
5. Mediji in predšolski otroci : diplomska naloga visokošolskega univerzite(!)nega študijskega programa prve stopnjeBarbara Mavri, 2015, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga se nanaša na medije, medijsko pismenost in vplivi teh dveh dejavnikov na
predšolskega otroka s poudarkom na vpliv medijev na nakupno obnašanje otrok in staršev. V
teoretičnem delu smo pojasnili in opredelili širši okvir vpliva medijev na predšolske otroke,
tako v izobraževalnih institucijah kot doma v družinskem krogu. Zajeli smo tudi strategije, ki
opredeljujejo medijsko pismenost na nacionalni in evropski ravni, ker smo želeli poudariti, da
se družba, kot taka zaveda pomembnosti vplivov medijev na ljudi. Če želimo osnovati na
znanju temelječo družbo je potrebna vzgoja za medije na vseh starostnih ravneh. Le dobro
medijsko opismenjen starš lahko suvereno in kvalitetno prenese svoje znanje na svoje otroke.
Empirični del diplomske naloge, s kvantitativno raziskavo med starši predšolskih otrok, nam
odgovori na zastavljena raziskovalna vprašanja in sicer: Ali se z večanjem starosti
predšolskega otroka povečuje vpliv medijev na predšolskega otroka in če obstaja povezava
med časovno uporabo medijev pri starših in njihovih otrocih, ter kako mediji vplivajo na
(nakupno) obnašanje predšolskih otrok in njihovih staršev? Poleg tega pa smo starše še
spraševali o mnenju glede vpliva televizijskih vsebin na otroke, ter glede njihove vloge pri
nadziranju, reflektiranju in omejevanju gledanja televizijskih vsebin z otroki.
Ključne besede: predšolski otrok, mediji, medijska pismenost, IKT, nakupno obnašanje
Objavljeno v ReVIS: 28.07.2021; Ogledov: 2648; Prenosov: 108
Celotno besedilo (1,34 MB) |
6. Medijska pismenost : ustvarjanje, deljenje vsebin in informacij na spletuMaja Kuralt, 2017, magistrsko delo Opis: Mediji se hitro spreminjajo. Svetovni splet je prevzel dominantno vlogo v načinu podajanja, ustvarjanju informacij in komuniciranju nasploh. Na spletu se poleg informacij, izobraževalni ali, zabavnih vsebin, dnevno spreminjajo v virtualne. Komunikacija poteka hitro, je bolj neosebna, poteka sočasno na več krajih, prav tak je tudi tok vsebin in informacij, ki se pretakajo preko njih. Prav zaradi vse te množice malodane vsega, je z druge strani pomembno, da znamo naravo spletnih medijev razumeti, jih pravilno ovrednostiti in razbrati, kakšen je cilj določenega medija oziroma medijskega sporočila. Spletni mediji, različne aplikacije, platforme, portali ter družbena omrežja nam zagotavljajo, da lahko hitro in enostavno dostopamo praktično do česarkoli, ponujajo nam orodja, da na njih tudi sami kreiramo, ustvarjamo in delimo različne spletne vsebine, od videoposnetkov, fotografij, glasbe do spletnih dnevnikov, spletnih časopisov in drugih vsebin ter jih plasiramo prek različnih, zgoraj naštetih kanalov. Kljub naštetim možnostim, ki jih splet ponuja, so uporabniki vedno manj kreativni oziroma so kreativni na popolnoma drugačne načine kot včasih. Vsem nam je v izziv, da tovrstne spletne aktivnosti jemljemo z zdravo mero, vendar kljub temu izkoristimo neverjeten in neizmeren potencial, ki ga ponujajo.
Ključne besede: mediji, pismenost, medijska pismenost, svetovni splet, spletni mediji, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 26.07.2021; Ogledov: 1588; Prenosov: 59
Celotno besedilo (2,65 MB) |
