Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Islam temelji na konceptu družbene pravičnosti in enakosti, ki je bil tudi najbolj zaslužen za splošno priljubljenost in hitro širitev vere med prebivalstvom. Več kot štiri desetletja po strmoglavljenju monarhije in ustanovitvi Islamske republike Iran svet ni priča spodletelemu poskusu institucionalizacije šiitske islamske ideologije v Iranu, temveč spodletelemu poskusu osebne vizije ajatole Homeinija in režima, ki sistematično krši temeljne človekove pravice. Začetni del disertacije temelji na analizi zgodovine držav Bližnjega vzhoda, ki je ključna za razumevanje današnje politike držav v regiji in razmerja med državnimi centri moči. Iran, ki je vse od časa Islamske revolucije leta 1979 obljubljal svojim državljanom in širši šiitski skupnosti skupen boj proti socialnim in drugim krivicam ter krepitev skupne, šiitske identitete, je danes glavni krivec za razgradnjo državniškega sistema in vrednot. Osrednji del disertacije tako opredeljuje vlogo Islamske revolucije in njen vpliv na formacijo šiitskega polmeseca v regiji ter analitično obravnavo uporabe sredstev mehke moči IRI, ki ustvarjajo varnostno dilemo in povečujejo sektaške napetosti v regiji. V zaključnem delu s študijo in upoštevanjem mnenj analitikov ocenimo možnosti dolgoročnega obstoja Islamske republike Iran in geopolitične posledice vojne v Gazi na regijo Bližnjega vzhoda.
Ključne besede: Iranska islamska revolucija, islamsko pravo, Univerzalna deklaracija človekovih pravic, mehka moč, šiitski polmesec
Objavljeno v ReVIS: 15.04.2025; Ogledov: 456; Prenosov: 36
Celotno besedilo (3,50 MB)

Opis: V magistrskem delu z naslovom Evropska unija % soft power v mednarodni skupnosti: moč in nemoč skupne zunanje in varnostne politike smo preučili delovanje EU in njene SZVP. Evropska unija vodi svojo lastno zunanjo in varnostno politiko, ki jo je postopoma razvila skozi desetletja in ji omogoča, da v svetovnih zadevah nastopa in ukrepa enotno. 28 držav članic EU ima tako zaradi skupnega nastopa v svetu večjo težo in pomen, kot če bi vsaka posamezno vodila svojo ločeno politiko. Mehka moč je opredeljena kot moč, ki temelji na silah privlačnosti. Zanimalo nas je, kaj je tisto, kar dela EU privlačno za druge, in kaj je tisto, s čimer EU v mednarodni skupnosti uveljavlja svoje vrednote, interese in cilje. Na kratko smo se dotaknili teme o mednarodnih odnosih in opisali teorije. Nato smo prešli na koncept moči: na trdo, mehko in pametno moč. V osrednjem delu naloge smo predstavili delovanje SZVP, pisali o sredstvih prisiljevanja, vlogi kulture in kulturnih razlikah ter vlogi človekovih pravic v zunanji politiki. Nato smo nekaj besed namenili prihodnosti EU, s čimer smo odprli vprašanje, ali SZVP resnično deluje; ali so torej države članice del svoje suverenosti dejansko prenesle na institucije EU. Zanimalo nas je tudi, kako se EU odziva na krizne situacije, kar smo preučili na dveh primerih. Preučili smo odziv EU na krizne razmere v Libiji in odziv na ukrajinsko krizo. V zadnjem delu naloge smo se dotaknili tudi odziva javnosti v povezavi z evroskepticizmom, ki je v ospredje stopil šele z volitvami v Evropski parlament leta 2014, in se na podlagi celotnega magistrskega dela vprašali še o prihodnosti EU.
Ključne besede: mednarodni odnosi, varnostna politika, mehka moč, človekove pravice, Evropska unija, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno v ReVIS: 31.08.2017; Ogledov: 7336; Prenosov: 210
Celotno besedilo (1,74 MB)

Opis: V magistrski nalogi smo na podlagi literature in virov predstavili teoretična izhodišča sodobne javne diplomacije in pojem mehke moči, ki deluje na privlačnosti. Glavni viri mehke moči so kultura, vrednote in zunanja politika. Pomemben dejavnik diplomacije mehke moči so tudi nedržavni akterji. Pet ustanov na področju protiminskega delovanja smo primerjali skozi prizmo think tankov. Podrobneje smo analizirali in primerjali dve ustanovi, in sicer ITF - Ustanovo za krepitev človekove varnosti, in GICHD - Mednarodni center za humanitarno razminiranje iz Ženeve, kot značilna dejavnika diplomacije mehke moči. Slovenska diplomacija je povezana z nastankom države Slovenije pred petindvajsetimi leti, ki velja za novo in malo državo. Pri načrtovanju in izvajanju zunanje politike je tako treba upoštevati specifične značilnosti in omejene materialne zmogljivosti. Zato lahko male države, med njimi je tudi Slovenija, pomanjkanje finančnih in kadrovskih virov nadomestijo z uporabo mehke moči. Strategija zunanje politike Republike Slovenije med ključnimi elementi zunanjepolitičnega delovanja navaja ITF, Ustanovo za krepitev človekove varnosti, ki deluje na področju pokonfliktne rehabilitacije. Skozi analizo in primerjavo Ustanove za krepitev človekove varnosti in Mednarodnega centra za humanitarno razminiranje iz Ženeve smo predstavili tiste elemente, ki obe ustanovi uvrščajo med značilna dejavnika mehke moči, vendar med njima obstajajo podobnosti in razlike. Obe ustanovi delujeta na področju humanitarnega razminiranja in človekove varnosti. ITF zbira in upravlja sredstva za organiziranje in financiranje protiminske dejavnosti, GICHD pa je svetovalna organizacija, ki je pomembna predvsem na področju normativne dejavnosti. V času svojega delovanja sta pridobili znanja in izkušnje, ki so lahko medsebojno uporabne za učinkovitejše delovanje obeh ustanov.
Ključne besede: javna diplomacija, mehka moč, think thank, protiminsko delovanje, mednarodna politika, Slovenija, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 24.08.2017; Ogledov: 4082; Prenosov: 143
Celotno besedilo (1,25 MB)