Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vloga oboroženih sil v času evropske migrantske krize
Lea Mašič Pernuš, 2020

Opis: Migrantska kriza vsakodnevna tema, ki maje slovenski politični prostor in povzroča različna mnenja članic Evropske unije (EU), ki ne najdejo skupne rešitve. Migracije, ogrožajo nacionalno varnost v najbolj izpostavljenih državah, skozi katere teče tranzitna pot migrantov. Obenem pa predstavljajo največjo preizkušnjo za območje EU. Zato ni presenetljivo, da je marsikatera država članica na svojih mejah ponovno uvedla nadzor, saj se iz dneva v dan srečujemo z večjim številom migrantov, ki državno mejo prestopajo na ilegalen način. Krhek azilni sistem, pomanjkljivosti pri varovanju schengenskega območja, neenotna politika ter intenzivnost migracij, ki so zajele države EU, so povzročile, da so bile države članice EU primorane nastale razmere reševati same. Pri tem so ubirale različne pristope. Ključnega pomena je bilo predvsem sodelovanje med vsemi akterji nacionalno varnostnega sistema. Le-ta je bil zaradi dolgoletnega zmanjševanja proračuna in nezmožnosti modernizacije postavljen pred preizkušnjo. Magistrsko delo obravnava vlogo oboroženih sil v času migrantske krize in po njej v treh tranzitnih državah (Hrvaška, Slovenija, Avstrija). Ker so se migracije nadaljevale tudi po zaprtju Zahodne balkanske migrantske poti in še vedno trajajo, znotraj magistrskega dela analiziramo tudi obdobje po zaprtju in ilegalne migracije, s katerim se srečujemo v čedalje večjem obsegu. Pri tem se posvečamo predvsem delovanju dveh ključnih akterjev nacionalno varnostnega sistema. Tako Policija kot Slovenska vojska (SV) sta se v času migracij srečevali s pomanjkanjem kadra, zaostanki pri razvoju in predvsem z okrnjenim proračunom.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Evropska unija, migrantska kriza, schengensko območje, nacionalna varnost, oborožene sile, Policija, Slovenska vojska
Objavljeno: 10.03.2021; Ogledov: 1855; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (13,46 MB)

2.
Človekove pravice skozi prizmo varnosti migrantske krize leta 2015
Aleksandar Dončev, 2021

Opis: Delo se ukvarja z vprašanjem razmerja med varnostjo in človekovimi pravicami skozi perspektivo migrantske krize leta 2015. Predstavi nam pomen in sorazmerje med povečanjem varnostnih ukrepov in varovanjem človekovih pravic ter pomen povečanja števila ljudi na določenem območju za varnost države članice Evropske unije. Opisani so tudi kriteriji za zmogljivost določene države pri sprejemanju kvot za priseljence ter kritična masa ljudi, po kateri postane vprašanje integracije in asimilacije tudi vprašanje nacionalne varnosti. Predstavljeni so dejavniki, ki vplivajo na uspešno ali neuspešno integracijo posameznika ali večjega števila ljudi v obstoječo družbo. Poleg tega so opredeljeni kriteriji, na podlagi katerih postanejo masovne ekonomske – legalne ali nelegalne – migracije problem kulture in identitete določene države. V delu so opredeljeni tudi (ne)reakcija evropske skupnosti in njene politike na migrantsko krizo ter dodatni varnostni ukrepi, ki so jih države članice vsaka zase, na lastnem ozemlju, primorane sprejeti za zajezitev krize in omejevanje nelegalnih prehodov prek t. i. zelene meje – kot odgovor na neenotno in neodločno politiko z vrha Evropske unije – ter vloga mednarodnih in drugih varnostnih organizacij pri zagotavljanju globalne in nacionalne varnosti v luči množičnih migracij.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: varnost, človekove pravice, migracija, integracija, migrantska kriza
Objavljeno: 30.12.2021; Ogledov: 799; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (1,90 MB)

3.
Vpliv migracij na premoženjska kazniva dejanja v Republiki Sloveniji
Sandi Vrbanić, 2022

Opis: V zaključnem delu smo se posvetili problematiki vpliva migracij na premoženjska kazniva dejanja. Živimo namreč v času, ko so migracije postale nekaj vsakdanjega tako na nivoju Evropske unije kakor tudi v Sloveniji. Vzroke za migracije lahko iščemo na različnih področjih, kot so zaposlovanje, združitev z družino, iskanje novega smisla življenja ali beg iz domovine zaradi različnih dejavnikov. V prvem delu smo podrobno definirali migracije in se osredotočili na pojme migrant, begunec in prosilec za azil. Definirali smo premoženjska kazniva dejanja, posebno pozornost pa namenili tatvinam in ropom. V nadaljevanju smo proučili mednarodne migracije, in sicer z vidika ekonomskih in prisilnih migracij. Osredotočili smo se tudi na ilegalne migracije, njihove vzroke, na okoljske migracije ter normativno ureditev s področja migracij. V nadaljevanju smo raziskali premoženjsko kriminaliteto in podrobno opredelili tatvino, veliko tatvino, rop in roparsko tatvino. Sledil je pregled po primarni, sekundarni in terciarni prevenciji. Proučili smo še povezavo med migracijami in kriminaliteto, kjer smo se osredotočili na strukturno in direktno kriminaliteto ter kriminaliteto priseljencev. V drugem delu smo se lotili raziskave ilegalnih migracij in premoženjske kriminalitete v Sloveniji ter na Hrvaškem. V nadaljevanju smo prikazali vpliv ilegalnih migracij na premoženjsko kriminaliteto v Sloveniji in na Hrvaškem. Sledila je primerjava ilegalnih migracij in premoženjske kriminalitete med Slovenijo in Hrvaško. V zadnjem delu zaključnega dela smo predstavili rezultate in cilje raziskave, odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja ter opredelili pričakovani prispevek dela k znanosti oziroma stroki.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: ilegalne migracije, migrantska kriza, premoženjska kriminaliteta, tatvine, rop
Objavljeno: 08.09.2022; Ogledov: 599; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)

4.
Percepcija ilegalnih migracija u državama na području bivše Jugoslavije
Ana Mirenić, 2023

Opis: Problem migracija nastalih zbog ratnih i drugih okolnosti u zemljama Jugozapadne Azije, prije svega Siriji, Iraku, Iranu, Afganistanu te njihov utjecaj na stvaranje javnog mnijenja i percepcije o kulturološkim razlikama i sigurnosnim rizicima osnovni je istraživači je zadatak doktorske disertacije „Percepcija ilegalnih migracija u republikama na području ex Jugoslavije“. Iz postavljenih ciljeva proizlaze sljedeće hipoteze: Hipoteza 1: U percepciji stanovništva o migrantima te utjecaju ilegalnih migracija na sigurnost društva najveću ulogu imaju mediji. Hipoteza 1 je istraživanjem u potpunosti potvrđena. Hipoteza 2: Zbog različitog stupnja razvoja i svoga statusa u odnosu na Europsku uniju postoji i različito javno mnijenje stanovnika država koje su nastale na području bivše Jugoslavije. Hipoteza 2 nije u potpunosti potvrđena. U prvom dijelu disertacije analizirali smo rezultate prve faze istraživanja provedene online anketom u kojoj je fokus bio na sigurnosnim i kulturološkim aspektima migrantske krize kroz percepciju stanovništva republika bivše Jugoslavije, kao i utjecaj medija na stvaranje mišljenja. Istraživanje je pokazalo da mediji imaju najveću ulogu u stvaranju percepcije stanovništva. U drugoj fazi istraživanja provedena je analiza medijskih objava na temu ilegalnih migranata na tzv. Balkanskoj ruti. I ovaj je dio istraživanja potvrdio kako mediji imaju iznimno veliki utjecaj na percepciju stanovništva uopće, pa tako i na poglede vezano za područje sigurnosti. Kroz treću fazu istraživanja u kojoj su provedeni polustrukturirani intervjui s ciljnim skupinama (mediji, civilne/nevladine organizacije, lokalne/regionalne/državne vlasti i predstavnici vojske/policije) generirani su podaci bazirani na sinergiji istraživanja stavova i mišljenja spomenutih društvenih skupina koji na različite načine mogu imati vezu s migrantima i migracijama. Treća faza istraživanja potvrđuje kako je fokus diskusije o migrantima snažniji u zemljama koje su imale više doticaja s migrantima. Isto tako, generalno gledajući, puno kritičniji prema migrantskoj populaciji su predstavnici lokalne samouprave, vojske i policije, nego predstavnici medija i nevladinih organizacija. Naravno, iznimaka i ovdje ima, što je pokazano u analizi rezultata.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: migranti, sigurnosni izazovi, migrantska kriza, Balkanska ruta, javno mnijenje, komunikacija, kulturološke razlike, migracije
Objavljeno: 27.10.2023; Ogledov: 323; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (13,55 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh