1. Vloga karierne orientacije v visokošolskem izobraževanjuSara Hozjan, 2025, ni določena Opis: Zgodnje odločanje o karieri, ki ga dojemamo kot neprekinjen in dinamičen proces, je ključno za mlade na današnjem konkurenčnem trgu dela, česar se zavedajo tudi visokošolske inštitucije. Pomembno je, da se mlad diplomant zna soočiti z izzivi menjavanja zaposlitve in aktivno oblikovati svoj karierni razvoj. Vendar pa raziskave med mladimi razkrivajo številne probleme, s katerimi se soočajo mladi ob prehodu na trg dela, kot so na primer spoznavanje samega sebe, iskanje delovnih mest v skladu z njihovimi pričakovanji ter željami, iskanje zaposlitve, priprava življenjepisa ter priprava na zagovor in podobno. Prav tako se pojavljajo tudi problemi, kot so vse večje zahteve delodajalcev, kako lahko mladi pristopijo do njih, navežejo stik, se predstavijo, poudarijo svoje prednosti in veščine.
Pomembno je, da so mladi seznanjeni z izzivi trga dela, da razvijejo kompetence načrtovanja in vodenja kariere. Menimo, da so izzivi prehoda na trg dela toliko večji ravno zaradi tega. Mladi poiščejo pomoč pri načrtovanju kariere ter dodatna izobraževanja šele ob vstopu na trg dela, namesto da bi to možnost izkoristili že v času študija ob pomoči kariernega centra ter kariernih svetovalcev. Zato je vloga karierne orientacije s tega vidika zelo pomembna.
Karierna orientacija predstavlja ključni element, ki bi moral biti vključen v celoten proces izobraževanja, saj sistematično ter dosledno razvija njihove kompetence. Študentom nudi informacije in podporo za sprejemanje odločitev, izbiro poklicne poti ter načrtovanje kariere. Študenti, ki že med šolanjem izkoristijo možnosti karierne orientacije, so bolje pripravljeni na prehod na trg dela, kar vodi do bolj informiranih odločitev glede poklica in razvoja profesionalnih stikov.
V diplomski nalogi smo med študenti fakultet članic Univerze v Novem mestu preučili stališča študentov do vključevanja v storitve kariernega centra in karierne orientacije ter njihovo aktivno vlogo pri načrtovanju kariere. Analizirali smo potrebe po visokokakovostni karierni orientaciji med študijem, ovrednotili načine izvajanja karierne orientacije ter poiskali tematska področja, na katerih študenti potrebujejo največ podpore. Raziskava je pokazala, da večina študentov pozna svoje karierne možnosti in ima oblikovane karierne cilje, vendar se pri njih pojavlja dvom oz. občutek negotovosti glede prihodnosti in vprašanje, ali bi morali poiskati pomoč pri načrtovanju kariere. Tako študenti ne poznajo v zadostni meri vseh storitev kariernega centra, pogosto pa njihove aktivnosti zaradi študijskih in drugih obveznosti dojemajo kot dodatno obveznost in ne kot priložnost za razvoj kariernih kompetenc in načrtovanje kariere.
Ključne besede: karierna orientacija, mladi, načrtovanje kariere, karierni center, visokošolska inštitucija
Objavljeno v ReVIS: 23.01.2025; Ogledov: 18; Prenosov: 0
 Celotno besedilo (1,19 MB) |
2. POMEN MEDGENERACIJSKEGA SODELOVANJA MED STAROSTNIMI SKUPINAMI ZNOTRAJ INSTITUCIONALNEGA VARSTVAHaris Huremović, 2024, ni določena Opis: POVZETEK
Izhodišča: Medgeneracijsko sodelovanje je pomembna interakcija med posamezniki iz različnih starostnih skupin. Sam koncept je pomemben v družinskih, skupnostnih in institucionalnih okoljih, saj temelji na razumevanju, empatiji in medsebojni podpori med različnimi profili posameznikov. S tem prinaša priložnost za učenje z različnih perspektiv, zaradi česar se zmanjšujejo socioekonomske, ideološke in druge razlike, povezane s starostjo. Namen naše raziskave je opredeliti prednosti in izzive za spodbujanje medgeneracijskih interakcij v institucionalnem varstvu. Cilj naše raziskave je raziskati vlogo medgeneracijskih dejavnosti pri spodbujanju kognitivne stimulacije in duševnega zdravja med starejšimi odraslimi in mlajšimi udeleženci. Prav tako nameravamo preučiti dojemanja in izkušnje stanovalcev, negovalcev in družin o koristih in izzivih medgeneracijskih programov v institucionalnem varstvu. Na koncu želimo prepoznati najboljše prakse in strategije za učinkovito izvajanje medgeneracijskih programov, ki se lahko sproti vključijo v vsakodnevne rutine nege.
Metode: Uporabili smo kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivno metodo dela. Primarne podatke smo pridobili s tehniko intervjuvanja z vnaprej pripravljeno predlogo vprašanj za polstrukturirani intervju. Za teoretični del diplomske naloge smo uporabili primarne in sekundarne vire, pridobljene iz podatkovnih baz COBISS, PubMed, Google učenjak in iz univerzitetne knjižnice.
Rezultati: V intervjujih je sodelovalo šest oseb, od tega štirje moški in dve ženski, v starosti od 24 do 78 let. Intervjuvanci so na naša vprašanja med drugim odgovorili, da se z vključevanjem različnih generacij v skupne aktivnosti spodbujajo povezanost, rast kognitivnih sposobnosti in empatija, zvišuje pa se tudi raven socializacije. Izpostavili pa so tudi določene izzive, kot na primer razlike v starosti, interesih in sposobnostih, ter nekatere omejitve, ki so povezane z raznimi bolezenskimi stanji posameznikov. V skupku vsega intervjuvanci kot idealen program izpostavljajo tistega, ki je celovit - tj. aktiven in izobraževalen, kar pomeni, da enakopravno vključuje vse in jim da možnost razvoja in druženja.
Razprava: Ugotavljamo, da učinkovito medgeneracijsko sodelovanje lahko v teh okoljih izboljša kakovost življenja in dobro počutje stanovalcev, vendar pa je treba premagati prejšnje strukture - tiste, ki so poudarjale segregacijo in socialno izolacijo. Diplomska naloga poudarja, da je medgeneracijsko sodelovanje ključno za spodbujanje razumevanja in povezovanja med različnimi generacijami, kar vodi k izboljšanju medosebnih odnosov in kakovosti oskrbe v institucionalnih okoljih. S sodobnimi pristopi in potencialno uporabo novih tehnologij lahko ustvarimo podporna okolja, ki so dobra za vse - tako za oskrbovance kot tudi za zaposlene v teh ustanovah.
Ključne besede: starostna skupina, sodelovanje, institucionalno varstvo, mladi, stari
Objavljeno v ReVIS: 08.12.2024; Ogledov: 191; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,44 MB) |
3. |
4. |
5. Poslovni načrt za podjetje Agrodrone, d. o. o.Martin Dumanić, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo predstavlja podroben poslovni načrt za ustanovitev in razvoj podjetja na
področju kmetijskih dronov, ki cilja na inovativne storitve za kmetije za izboljšanje upravljanja
pridelave. Poudarek je na nabavi dronov, izobraževanju kmetov in implementaciji inovativnih
pristopov v kmetijsko prakso. Načrt vključuje analizo trga, konkurence, marketinške strategije,
načrt financiranja ter terminski načrt od ustanovitve podjetja do uvedbe na trgu. S
predpostavkami in finančnimi projekcijami prikazuje potencial uspeha na trgu kmetijskih
dronov. Raziskava kaže, da je zanimanje za uporabo dronov v kmetijstvu obetavno, a se šele
razvija, pri čemer večina kmetov še ni preizkusila njihove uporabe. To potrjuje tezo, da uporaba
dronov v kmetijstvu ponuja velik potencial za izboljšanje proizvodnje in poslovnih priložnosti
v Sloveniji
Ključne besede: kmetijski droni, precizno kmetovanje, mladi kmeti, starejši kmeti poslovni
načrt, ustanovitev podjetja, konkurenčna analiza, analiza tveganja.
Objavljeno v ReVIS: 07.06.2024; Ogledov: 739; Prenosov: 21
Celotno besedilo (1,16 MB) |
6. MLADI IN IZZIVI INDIVIDUALIZACIJEAjla Alešević, 2023, ni določena Opis: Diplomska naloga z naslovom Mladi in izzivi individualizacije se osredotoča na raziskavo družbenih izzivov, s katerimi se študentke iz Bosne in Hercegovine soočajo med študijem v Sloveniji. Ključni cilji naloge vključujejo proučitev strategij, ki jih uporabljajo mladi študenti za obvladovanje družbenih izzivov v tujini, analizo vpliva občutka identitete in pripadnosti ter raziskavo motivacije za selitev v tujino.
Raziskava temelji na kvalitativnih intervjujih z osmimi študentkami, starimi med 22 in 25 let, ki so se odločile za študij v Sloveniji. Pomemben poudarek je na vplivu družinske podpore, finančne neodvisnosti, jezikovnih ovir ter občutkov osamljenosti na njihovo dobro počutje in akademsko uspešnost.
Naloga razkriva, da identiteta in pripadnost igrajo ključno vlogo pri dojemanju družbenih izzivov, medtem ko jezikovne ovire predstavljajo začetno oviro za družbeno integracijo. Družinska podpora, prijatelji in lokalna skupnost igrajo ključno vlogo pri uspešni integraciji in obvladovanju občutkov osamljenosti. Finančna neodvisnost predstavlja izziv, vendar s prilagodljivostjo in z vztrajnostjo študentke razvijajo strategije za obvladovanje teh težav.
Namen diplomske naloge je prispevati k boljšemu razumevanju izkušenj mladih študentk med študijem v tujini ter poudariti pomen socialne podpore, prilagodljivosti in razvoja novih veščin pri obvladovanju izzivov študentske izkušnje v tujini. Rezultati naloge so pomembni za razumevanje dinamike mednarodne mobilnosti mladih ter spodbujanje boljših pogojev za njihovo prilagajanje in uspeh med študijem v tujini.
Ključne besede: mladi študenti, družbeni izzivi, mednarodna mobilnost, identiteta, družbena podpora
Objavljeno v ReVIS: 01.02.2024; Ogledov: 691; Prenosov: 0
Celotno besedilo (994,49 KB) |
7. |
8. Aktivno državljanstvo mladih v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti: pomen mladinskega organiziranja za lokalne skupnosti v Republiki SlovenijiAndrej Čuš, 2023, ni določena Opis: Mladinske organizacije v Sloveniji imajo pomembno vlogo pri vključevanju mladih v družbo. Tako je bilo že v časih bivše države in tako je tudi danes. Za Slovenijo, kot mlado in postsocialistično državo, veljajo nekatere zakonitosti, marsikaj pa se na številnih področjih od obdobja osamosvojitve ni spremenilo. Tako je tudi na področju mladinskega organiziranja v Sloveniji, za katerega lahko trdimo, da je usmerjeno dvotirno, saj imamo zelo močne in avtonomne študentske organizacije, na drugi strani pa se mladinski sveti lokalnih skupnosti težko primerjajo s študentskimi organizacijami tako z vidika avtonomije kakor tudi logistične in finančne podpore, ki jo prejmejo s strani države.
Študije mladih postajajo vse pomembnejša tema tudi v Sloveniji, še posebej v časih, ko prevladujejo individualistične vrednote in razmišljanja. Če v obdobju prvih dvajset let države ni bilo veliko analiz in raziskav z vidika proučevanja mladih in mladinskih organizacij, se stanje izboljšuje.
Lokalne skupnosti imajo pomembno vlogo pri sodelovanju in spodbujanju mladih in organizacij, v katere se vključujejo. Lokalna samouprava v Sloveniji se je zelo razvila in v ospredje prehajajo tudi teme, kot so participacija, usposabljanje in sodelovanje občanov. Ob tem pa imamo zakonodajni okvir, ki to spodbuja, po drugi strani pa ima Slovenija kot država z veliko razvojnimi razlikami še veliko izzivov, ki jih bo treba preseči za enakomeren razvoj in spodbujanje mladih in mladinskih organizacij po državi.
V sklopu doktorske disertacije je bila s kvantitativno in kvalitativno metodo opravljena raziskava, ki se je izvajala decembra 2020 in januarja 2021. V njej je sodelovalo 157 slovenskih občin in 23 mladinskih svetov lokalnih skupnosti. V raziskavi smo proučevali, s kakšnimi ukrepi in instrumenti zagotavljajo slovenske občine participacijo mladih v lokalnih skupnostih, po drugi strani pa smo na strani mladinskih svetov lokalnih skupnosti preverjali, kakšne pogoje za participacijo mladih zagotavljajo mladim slovenske občine.
Ugotovljeno je bilo, da veliko slovenskih občin nima pogojev, ki bi ustrezali in podpirali participacijo mladih prek instrumentov, ki jih predvideva Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju, za kar obstaja več razlogov. Tam, kjer so ustanovljene in podprte mladinske strukture, je stanje glede ukrepov za participacijo in življenje mladih boljše v obliki sprejetih strategij in ukrepov, ki omogočajo mladim boljše življenje.
Za Slovenijo je značilno, da je centralizirana država, tako z vidika regionalnega razvoja kakor tudi drugih storitev, ki bi jih država nudila državljanom. Zaradi tega se dogaja centralizacija tudi na področju mladinskega dela, medtem ko številne manjše lokalne skupnosti nimajo pogojev, da bi lahko izvajali mladinsko delo in politiko.
V mednarodnem vidiku ugotavljamo, da se Slovenija po organiziranosti mladinskega sektorja uvršča nekje na sredino evropskih držav, saj ne more tekmovati z bogatim severom in jedrnimi državami, medtem ko je na jugu stanje precej slabše.
V zaključku disertacije so predstavljeni predlogi za izboljšanje položaja mladinskega organiziranja v Sloveniji tako z vidika zakonodaje kakor tudi logističnih vidikov.
Ključne besede: študije mladine, mladinske organizacije, participacija mladih, zgodovina mladinskega sektorja v Sloveniji, lokalna demokracija, vrednote mladih, mladi v Evropski uniji.
Objavljeno v ReVIS: 20.12.2023; Ogledov: 964; Prenosov: 76
Celotno besedilo (3,66 MB) |
9. |
10. Soočanje mladih z nasiljem nad ženskami v družiniDolores Likar, 2023, ni določena Opis: Diplomska naloga se osredotoča na raziskovanje soočanja mladih z nasiljem nad ženskami v družini. Odločitev izvira iz dejstva, da kljub globalnemu naraščanju nasilja tudi med mladimi, ženskami in družinami, ni mogoče zaslediti raziskav, ki bi bile specifično osredotočene na mlade, njihov odnos, stopnjo ozaveščenosti, prisotnost stereotipov in predsodkov, občutljivost, sprejemljivost ter odgovornost do nasilja nad ženskami v družini. Ravno mladi pa so ključni dejavnik pri preprečevanju in odpravi tovrstnega nasilja. Naloga je bila razdeljena na dva dela. V teoretičnem delu smo opisali področje nasilja nad ženskami, mlade, njihov položaj v današnji družbi in odnos do nasilja ter se podrobneje opredelili na področje ozaveščanja javnosti o tovrstnem problemu. V empiričnem delu smo s kvantitativno metodo, tj. s pomočjo anketnih vprašanj, pridobili rezultate, na podlagi katerih smo potrdili hipotezi, da mladi nasilje nad ženskami opredeljujejo kot problem zasebne sfere ter ga sprejemajo v preveliki meri. Obenem smo delno potrdili hipotezo, da so mladi premalo ozaveščeni o nasilju nad ženskami v družini, ovrgli pa smo hipotezo, ki je temeljila na dejstvu, da se mladi ne zavedajo zakonske obveze pomoči ženskam, žrtvam nasilja v družini. Dodana vrednost naloge je bila ugotovitev, da je tovrstno nasilje močno prisotno med mladimi, kar dodatno opominja, da je na področju ozaveščanja mladih potrebno storiti še veliko.
Ključne besede: mladi, ženske, nasilje, ozaveščanje, žrtve
Objavljeno v ReVIS: 19.10.2023; Ogledov: 999; Prenosov: 58
Celotno besedilo (1,56 MB) |
