Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Izhodišča: Osteoartroza (OA) kolenskega sklepa je kronična, degenerativna bolezen in ena najpogostejših oblik artritisa. Kolenski sklep je eden izmed najpogosteje prizadetih sklepov. Posledice obolenja se kažejo kot zmanjšana funkcionalnost kolenskega sklepa, prisotnost bolečine in invalidnost, ki je bolj izrazita pri starejših bolnikih. Kolenski sklep je po svoji anatomski zgradbi kompleksen in zato bolj občutljiv na mehanske obremenitve. Poškodbe struktur kolenskega sklepa so poleg starosti, spola, genetike, čezmerne telesne teže in preobremenitev ene izmed dejavnikov tveganja za nastanek OA. Simptomi, ki nakazujejo na nastanek in razvoj obolenja, so bolečina, okorelost in zmanjšana gibljivost sklepa, oteklina, zmanjšana mišična moč in funkcionalnost noge ter invalidnost. Zdravljenje OA v začetni fazi temelji na konzervativnih metodah, vključno s fizioterapijo, ki se osredotoča na zmanjšanje bolečine ter ohranitev ali povrnitev funkcionalnosti noge. Vendar pa se z naraščanjem števila starejše populacije, ki potrebuje fizioterapevtsko oskrbo, zdravstveni sistemi soočajo s povečanim pritiskom, kar zahteva uvajanje inovativnih rešitev. Ena takšnih rešitev je telerehabilitacija, oblika rehabilitacije na daljavo, pri čemer fizioterapevt in bolnik komunicirata prek digitalnih povezav. Kljub napredku tehnologije je potrebnih še nekaj izboljšav, da bi povečali učinkovitost uporabe spletnih aplikacij in s tem izboljšali rehabilitacijske izide. Namen tega magistrskega dela je preučiti pomembnost in učinkovitost spletnih aplikacij za izvajanje fizioterapevtskih vaj pri bolnikih z OA kolenskega sklepa. Magistrsko delo bo prav tako obravnavalo prednosti, ki jih tovrstne aplikacije prinašajo, ter izzive, s katerimi se bolniki in strokovnjaki soočajo pri njihovi uporabi. Metoda: Raziskava je temeljila na deskriptivnem kvantitativnem pristopu z uporabo metode anketiranja. Podatki so bili pridobljeni s strukturiranim anketnim vprašalnikom, ki je vseboval 14 vprašanj. Prvi del vprašalnika je zajemal socio-demografske podatke anketirancev, drugi del vprašalnika se je osredotočal na področje zdravstvene pismenosti, motiviranosti za redno vadbo, pomembnosti posameznih elementov spletne aplikacije ter zaznanih ovir in prednosti pri uporabi aplikacije. V raziskavi je sodelovalo 82 bolnikov z OA kolenskega sklepa, ki so marca in aprila 2024 obiskali Artros Center za ortopedijo v Ljubljani in Novem mestu. Med udeleženci je bilo 27 moških (32,9 %) in 55 žensk (67,1 %). Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da so uporabniki spletne aplikacije v povprečju najvišje ocenili funkcijo videoposnetkov z vajami (M = 9,45), ki ji sledita pomoč pri določanju ciljev (M = 8,95) in možnost komunikacije s fizioterapevtom (M = 8,83). Med glavnimi ovirami pri uporabi aplikacije so izpostavili netočne informacije (M = 3,96) ter nejasno predstavitev vaj in nerazumevanje informacij (M = 3,86). Najpomembnejše prednosti aplikacije so bile možnost večkratnega ogleda vaj (M = 4,65), prihranek časa (M = 4,50) ter lažji dostop do fizioterapevta (M = 4,48). Rezultati raziskave so pokazali, da med spoloma, starostnimi skupinami, stopnjami izobrazbe, telesno aktivnostjo in dolžino sedenja ni bilo statistično pomembnih razlik pri vrednotenju spletne aplikacije za fizioterapijo. Hipoteze, ki so predvidevale, da ženske, mlajši bolniki, bolniki z višjo izobrazbo, bolj aktivni bolniki in tisti, ki manj sedijo, bolj pozitivno vrednotijo aplikacijo, so bile zavrnjene. Edina statistično značilna razlika je bila ugotovljena pri motivaciji: bolniki z višjo stopnjo motivacije so aplikaciji pripisovali večji pomen, zlasti pri ključnih informacijah o OA in videoposnetkih vaj. Prav tako so bolniki z višjo zdravstveno pismenostjo bolje vrednotili prednosti aplikacije pri dveh navedbah, to sta večja motiviranost in učinkovitost vadbe. Razprava: Za uspešen razvoj in implementacijo spletnih vadbenih programov za bolnike z OA kolena je ključnega pomena, da se pri nadaljnjih raziskavah osredotočimo na specifične potrebe bolnikov z različnimi diagnozami. Ta raziskava je pokazala, da uporabniki aplikacije največjo vrednost pripisujejo videoposnetkom vaj in možnosti komunikacije s fizioterapevtom, kar je priporočljivo upoštevati pri razvoju prihodnjih aplikacij. Poleg tega je pomembno obravnavati ovire, kot so netočne informacije, nenatančen prikaz vaj in nejasna razlaga, saj lahko to bistveno vpliva na uspešnost telerehabilitacije. Uspešna implementacija telerehabilitacije bo odvisna tako od strokovnega znanja zdravstvenih delavcev kot tudi od usposobljenosti uporabnikov za uporabo aplikacije.
Ključne besede: Ključne besede: osteoartroza kolenskega sklepa, telerehabilitacija, ovire in prednosti, mobilna aplikacija.
Objavljeno v ReVIS: 27.11.2024; Ogledov: 215; Prenosov: 6
Celotno besedilo (2,81 MB)

Opis: V diplomski nalogi predstavimo širši proces izdelave mobilne aplikacije skozi oči nepretrganega razvojnega cikla. Naloga se dotakne sodobnih raziskovalnih korakov na začetku procesa, kot so odkrivanje prilike in vrzeli v potrebah potencialnih uporabnikov, načrtovanje NSP (najosnovnejšega sprejemljivega produkta oz. angl. MVP) in prototipiranja ter se nadaljuje v tehničnem delu s tehničnimi premisleki, izgradnjo podatkovnega modela ter izdelavo strežniške in mobilne aplikacije. Končna rešitev obsega strežniško aplikacijo z uporabo načrtovalskih vzorcev v objektno orientiranem okolju PHP, na katero se povezuje React Native mobilna aplikacija. V procesu sodeluje zunanja storitev za overjanje uporabnikov Firebase auth. Predstavimo sodoben način razvoja strežniških aplikacij z MVC modelom in usmerjanjem zahtevkov.
Ključne besede: nepretrgan razvojni cikel, mobilna aplikacija, React Native, PHP, načrtovalski vzorci, Firebase auth, MVC
Objavljeno v ReVIS: 06.12.2023; Ogledov: 826; Prenosov: 60
Celotno besedilo (4,71 MB)

Opis: Kadar podjetje ponuja storitev prek spletne strani, se uporabniki hitro navadijo na njen izgled in uporabniško izkušnjo. Ključnega pomena je, da ob prehodu poslovanja na mobilno aplikacijo prenesemo vse tiste lastnosti, ki so jih uporabniki vzeli za svoje. Med njimi je treba izpostaviti celostno grafično podobo podjetja oz. izgled že obstoječe spletne strani in na drugi strani izgled mobilne aplikacije, ki je v nastajanju. Vidnost in prepoznavnost podjetja sta med bistvenimi lastnostmi. Zvesti uporabniki so navajeni na nek uporabniški vmesnik, ki se, če primerjamo spletno stran in mobilno aplikacijo, precej razlikuje. Uporabniški vmesnik mora biti uporabniku prijazen, s čimer je uporaba mobilne aplikacije enostavnejša, končni cilj uporabnika pa enostavno dosegljiv. V diplomski nalogi bomo teorijo celostne grafične podobe, uporabniških vmesnikov in uporabniške izkušnje prenesli v prakso ter spoznanja s teh področij združili v končni izdelek – interaktivni prototip mobilne aplikacije.
Ključne besede: mobilna aplikacija, uporabniški vmesniki, uporabniška izkušnja, grafični uporabniški vmesniki, celostna grafična podoba, interaktivni prototip
Objavljeno v ReVIS: 17.03.2022; Ogledov: 5078; Prenosov: 114
Celotno besedilo (4,14 MB)

Opis: V diplomski nalogi raziščemo in opišemo razvoj mobilne aplikacije za operacijski sistem Android, ki bo ponudnikom lokalne pridelane hrane omogočala lažje vodenje evidence strank ter produktov. V teoretičnem delu bomo najprej opisali problem, s katerim se soočajo ponudniki. Predstavili bomo obstoječe rešitve, s katerimi že lahko rešimo problem. V zadnjem delu teoretičnega dela bomo opisali tehnologije, ki jih bomo uporabili pri razvoju. V empiričnem delu se bomo posvetili opisu načrtovanja aplikacije in razvoja. Na koncu bomo delovanje rešitve še predstavili.
Ključne besede: Android, Kotlin, mobilna aplikacija, upravljanje naročil, programiranje
Objavljeno v ReVIS: 29.01.2021; Ogledov: 3211; Prenosov: 197
Celotno besedilo (2,07 MB)

Ključne besede: diplomske naloge, celostna grafična podoba, mobilna aplikacija, oblikovanje, razvoj, ekologija
Objavljeno v ReVIS: 15.07.2020; Ogledov: 2900; Prenosov: 136
Celotno besedilo (4,34 MB)