Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Namen raziskave je bil proučiti ali uspešna komunikacija pozitivno vpliva na fizioterapevtovo počutje v kolektivu, ali zadovoljstvo na delovnem mestu pozitivno vpliva na njihovo vzdušje ter, ali se jim zdi pomembna medosebna komunikacija, saj odločilno vpliva na uspešnost dela. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskavi je sodelovalo 80 fizioterapevtov in študentov fizioterapije. 97,50% anketirancev je menilo, da učinkovita komunikacija v ustanovi pomembno vpliva na lastno motivacijo in dobro počutje. 77 oseb ali 96,20% anketirancev je bilo mnenja, da zadovoljstvo na delovnem mestu pozitivno vpliva na vzdušje med zaposlenimi. Na vprašanje ali se jim medosebna komunikacija zdi pomembna, saj odločilno vpliva na uspešnost dela pa se je strinjalo vseh 100% anketirancev. Iz pridobljenih podatkov lahko sklepamo, da je uspešna komunikacija ključnega pomena tako zasebno, predvsem pa na delovnem mestu. Da bomo na delovnem mestu imeli uspešne odnose s sodelavci je potrebno, da smo v komunikaciji z njimi odprti, da odkrito povemo svoje mnenje ter v primeru nesoglasij stvari razčistimo in se pogovorimo. Če se na delovnem mestu pojavijo konflikti ni to nič slabega. Konflikti namreč niso nič drugega kot drugačna mnenja, ki so izražena ob napačnem času in napačnem kraju ob neprimernem tonu sogovornika. V primeru konflikta pa je ključno, da se s pravilno komunikacijo stvari razrešijo. Posledica konflikta pa pripelje do slabega počutja, ki pogosto pogojuje tudi stres, ki ga lahko nehote prenašamo med sodelavce, ki pa so ključni za uspešno opravljeno delo. Zaradi konfliktnega okolja lahko trpi celoten kolektiv, posledično pa tudi kakovost in uspešnost dela.
Ključne besede: komunikacija (communication), zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu (job satisfaction), medosebni odnosi (interpersonal relations), konflikt (conflict), empatija (empathy), stres (stress), tim (team)
Objavljeno v ReVIS: 03.07.2020; Ogledov: 4196; Prenosov: 381
Celotno besedilo (867,60 KB)

Opis: V članku smo predstavile, kaj je interna komunikacija in kakšna se zdi zaposlenim v podjetju DIFA. Z anonimno ankete, ki je bila razdeljena med zaposlene v podjetju DIFA, smo ugotovile, kakšna je interna komunikacija ter kakšen odnos imajo zaposleni z vodstvom ter kakšen imajo medsebojni odnos.
Ključne besede: interna komunikacija, medsebojni odnosi
Objavljeno v ReVIS: 07.04.2020; Ogledov: 3168; Prenosov: 0

Ključne besede: konflikti, odnosi, zdravstvo
Objavljeno v ReVIS: 27.01.2020; Ogledov: 3507; Prenosov: 131
Celotno besedilo (716,69 KB)

Ključne besede: prodaja, načrtovanje prodaje, prodajne cene, merjenje uspešnosti, odnosi s strankami, CRM, plačilna nedisciplina, izterjava kupcev, magistrsko delo
Objavljeno v ReVIS: 15.11.2019; Ogledov: 4621; Prenosov: 213
Celotno besedilo (1,78 MB)

Opis: Da lahko država odpre konzularno predstavništvo v drugi državi, mora najprej vzpostaviti konzularne odnose s to državo, zakar je potrebno medsebojno soglasje. Čeprav je institut častnega konzula precej star, je bil kodificiran šele z Dunajsko konvencijo o konzularnih odnosih iz leta 1963, ki je tudi temeljni vir konzularnega prava. Le-ta loči dve vrsti konzularnih funkcionarjev: -poklicne in častne konzularne funkcionarje. Poklicni (karierni) konzularni funkcionarji so uslužbenci države pošiljateljice s polnim delovnim časom. Zanje je to poklicna dejavnost, za katero prejemajo plačo, pri tem pa ne smejo opravljati nobene druge pridobitne dejavnosti v državi sprejema. Častni (nekarierni, nepoklicni) konzularni funkcionarji pa so navadno državljani države sprejemnice, čeprav delujejo po navodilih države pošiljateljice; poleg svoje osnovne dejavnosti konzularno funkcijo opravljajo kot častno službo in zanjo ne prejemajo plače. Naloge poklicnih in častnih konzulov se v teoriji ne razlikujejo, kar pomeni, da častni konzuli lahko opravljajo vse konzularne naloge ali pa le del nalog. Običajno se ukvarjajo predvsem s promocijskimi dejavnostmi v korist države pošiljateljice, skrbijo za vzpostavitev in razvijanje trgovinskih, kulturnih in prijateljskih odnosov med državo pošiljateljico in državo sprejemnico ter zaščito interesov države pošiljateljice in njenih državljanov. Da lahko nemoteno opravljajo svoje poslanstvo jim Dunajska konvencija o konzularnih odnosih zagotavlja določene olajšave, privilegije in imunitete. Institut častnih konzulov je fakultativne narave, tako da se vsaka država svobodno odloča o imenovanju in sprejemanju častnih konzulov. Slovenija je leta 1992 ratificirala nasledstvo Dunajske konvencije o konzularnih odnosih in še istega leta je bil imenovan prvi častni konzul v Republiki Sloveniji, v zadnjih letih pa število častnih konzulov pri nas hitro narašča. Ti so za matične države poceni rešitev, pri tem pa opravljajo kar večino nalog poklicnih konzulov.
Ključne besede: konzularni odnosi, častni konzularni funkcionarji, Dunajska konvencija o konzularnih odnosih, častni konzuli, konzularno pravo, diplomatsko pravo
Objavljeno v ReVIS: 12.06.2019; Ogledov: 5169; Prenosov: 237
Celotno besedilo (897,00 KB)