Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


11 - 20 / 148
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
11.
12.
Vpliv tretjih držav na Zahodnem Balkanu : študija primera Črna gora
Matjaž Vidgaj, 2024, magistrsko delo

Opis: Območje Zahodnega Balkana velja za zelo nestabilno, kjer je skozi zgodovino zaradi križanja interesov svetovnih ali regionalnih sil potekalo več oboroženih konfliktov. Območje velja za nestabilno tudi zaradi držav s šibkimi državnimi institucijami ter krhkih družbenih razmer kot posledic slabih gospodarskih razmer, korupcije, kriminala in nacionalističnih teženj etničnih skupin. Opisane razmere v državah v regiji predstavljajo plodna tla za pozitivne kot tudi negativne vplive iz različnih držav. Za izvedbo preučevanja vpliva tretjih držav na Zahodnem Balkanu so bile izbrane Rusija, Kitajska in Turčija. Sprva smo opredelili njihovo zunanjepolitično strategijo do Zahodnega Balkana, v nadaljevanju pa tudi identificirali njihovo resnično prisotnost. V študiji primera vpliva teh držav v Črni gori je bilo ugotovljeno, da se Rusija, Kitajska in Turčija za širitev svojega vpliva v Črni gori v veliki večini poslužujejo instrumentov mehke moči. Rusija tu širi svoj vpliv na podlagi zgodovinskih povezav, panslavizma, izkorišča pa tudi pravoslavje kot skupno religijo in pa vprašanje črnogorske identitete. Kitajska svojo mehko moč izvaja predvsem z gospodarskega področja, pri čemer je eno glavnih vodil približevanje trgom EU s Črno goro. Turčija se pri širjenju vpliva v Črni gori naslanja predvsem na svojo zgodovinsko vlogo v regiji, pri tem pa rezultati analize kažejo, da ne gre za poskus obnovitve svojega nekdanjega vpliva iz časa Otomanskega imperija. Državljani držav v regiji Zahodnega Balkana si želijo več stabilnosti, demokracije in hitrejšega gospodarskega razvoja, kar pa upajo, da bodo dosegli s pridružitvijo EU. Glede na trenutne geopolitične razmere in počasno pridruževanje držav Zahodnega Balkana EU bo morala biti mednarodna skupnost pozorna glede razvoja dogodkov na Zahodnem Balkanu, saj bi se z morebitnimi škodljivimi vplivi tretjih držav kaj hitro obnovila krizna žarišča v regiji.
Ključne besede: mednarodni odnosi, vpliv, moč, Zahodni Balkan, Črna gora, Rusija, Kitajska, Turčija
Objavljeno v ReVIS: 21.10.2024; Ogledov: 582; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

13.
ANALIZA ZADOVOLJSTVA ZAPOSLENIH V ORGANIZACIJSKI ENOTI OBRATOVANJE IN RAZVOJ DISTRIBUCIJSKEGA OMREŽJA V PODJETJU ELEKTRO LJUBLJANA D. D. IN MOTIVACIJA NA DELOVNEM MESTU
Rok Butinar, 2024, ni določena

Opis: V današnjem času je zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu eden ključnih dejavnikov uspešnosti podjetja. Podjetja morajo poleg kolektivnega zadovoljstva zaposlenih poskrbeti tudi za zadovoljstvo vsakega zaposlenega posebej. V Organizacijski enoti obratovanje in razvoj distribucijskega omrežja v podjetju Elektro Ljubljana d. d. smo s pomočjo ankete ugotovili, da na zadovoljstvo in motivacijo na delovnem mestu najbolj vpliva višina plače. Ugotovili smo tudi, da medsebojni odnosi v preučevani enoti pomembno vplivajo na počutje posameznika in pripomorejo k večji učinkovitosti podjetja. Namen diplomskega dela je ugotoviti obstoječe stanje zadovoljstva zaposlenih v podjetju in poiskati načine motivacije zaposlenih.
Ključne besede: zadovoljstvo, motivacija, medsebojni odnosi, plača, sreča
Objavljeno v ReVIS: 18.09.2024; Ogledov: 621; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

14.
Posledice permisivne vzgoje na kadrovski bazen v državni upravi : magistrsko delo
Sabina Hribar, 2024, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu poskušamo poiskati odgovore na vprašanje, katere posledice oziroma učinke ima permisivna vzgoja na kadrovski bazen v državni upravi. Permisivna vzgoja je pristop k vzgoji otrok, ki se osredotoča na veliko mero svobode in tolerance do otroka ter minimalno uporabo avtoritarnih pravil in omejitev. Dognali smo, da permisivna vzgoja izoblikuje otroke z narcističnimi vzgibi. Otroci menijo, da so center sveta, navajeni, da se jim okolica prilagaja, dobijo vse, kar si želijo, in predvsem menijo, da imajo vedno prav. Te lastnosti spremlja tudi močna samozavest, prepričanje, da so najboljši, a hkrati ne znajo prevzeti odgovornosti. Posledice take vzgoje so skrajni individualizem, egoizem in nihanje med nerealno visoko samopodobo, povzročanje depresivnosti, anksioznosti in pomanjkanje empatije. S permisivno vzgojo smo vzgojili odrasle otroke namesto samostojnih in družbeno odgovornih posameznikov. V magistrskem delu smo se osredotočili na zaposlitev oseb na delovnem mestu državne uprave, kjer se soočijo s togim in strogim sistemom zaposlovanja in predpisanih pravil. Ugotovili smo, da intenzivneje kot je permisivna vzgoja uporabljena, izrazitejše so negativne posledice. V primeru, ko se v delovno okolje vključi oseba z milo permisivno vzgojo, lahko ta oseba popestri dogajanje na delovnem mestu, prinese nove, sveže ideje in s svojo samozavestjo pozitivno vpliva na tradicionalne zaposlene. Intenzivna uporaba permisivne vzgoje oblikuje osebo z narcističnimi lastnostmi, velikim individualizmom, precenjeno lastno samopodobo, pomanjkanjem vrednot. Za vodenje takih oseb je pomembno, da za to zadolžimo primerno osebo, ki bo za to kakovostno usposobljena. Na koncu smo se dotaknili predlogov za možne izboljšave delovanja državne uprave in s tem privabitev novih kadrov.
Ključne besede: permisivna vzgoja, državna uprava, vodenje, odnosi, izboljšave državne uprave
Objavljeno v ReVIS: 14.08.2024; Ogledov: 748; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

15.
16.
Mobing v luči generacije Z : magistrska naloga
Alenka Koprivc, 2024, magistrsko delo

Ključne besede: nasilje, nasilje na delovnem mestu, mobing, generacija Z, medosebni odnosi, delovna okolja
Objavljeno v ReVIS: 02.07.2024; Ogledov: 770; Prenosov: 11

17.
Pomen dobre komunikacije za odnose v timu zdravstvene nege
Mateja Tkalčič, 2024, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Zdravstvena nega postaja vse bolj zahtevna, kompleksna in razvejana zdravstvena disciplina. Vse hitrejši razvoj različnih znanosti in disciplin ter celovito reševanje čedalje zapletenejših težav narekujeta vse večjo potrebo po timskem delu. Zdravstvene time sestavljajo različni zdravstveni strokovnjaki. Timski pristop prinaša veliko pozitivnih sprememb glede rezultatov zdravljenja. Odnosi med zdravstvenimi delavci so najpomembnejši za kakovostno zdravstveno nego. Odnosi v timu se gradijo s komunikacijo, saj gradi zaupanje, zaupanje sproži predanost, predanost spodbuja timsko delo, timsko delo pa ustvarja rezultate. Dobra komunikacija med zdravstvenimi delavci in pacienti je bistvenega pomena za uspešen izid zdravstvene nege pacienta. Da bi to dosegli, morajo zdravstveni delavci razumeti paciente in jim pomagati, biti prijazni, vljudni in iskreni. Pacientu morajo nameniti čas in govoriti z njim s potrebno zaupnostjo, pri čemer ne smejo pozabiti, da so v to komunikacijo vključene osebe, ki obolelega obkrožajo, zato mora biti jezik razumljiv za vse. Metode: V raziskavi smo uporabili kvantitativni raziskovalni pristop. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani, analizirani in sintetizirani primarni in sekundarni viri. Podatke smo zbrali s tehniko anketiranja. Razprava: Obravnavana tema je pomembna, saj sta od dobre komunikacije odvisna kakovostna obravnava in uspešno zdravljenje pacienta. Zaradi pomembnosti dobre komunikacije za odnose v timih zdravstvene nege, ki vpliva na uspešen izid obravnave pacienta, smo v magistrskem delu preučili time zdravstvene nege, komunikacijo in odnose v njih. Rezultati: Raziskava je pokazala, da se izredni študenti prve stopnje Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Novem mestu, ki delajo v timih v različnih zdravstvenih ustanovah, zavedajo pomena dobre komunikacije ter komunikacijo v svojih delovnih timih ocenjujejo kot dobro. Občasno prihaja do konfliktov med sodelavci, nekoliko slabše ocenjujejo zaupanje ter se največkrat srečujejo z organizacijskimi ovirami. Glede na rezultate raziskave anketiranim svetujemo redne tedenske sestanke, občasne treninge komunikacije, uporabo metod za zmanjševanje stresa ter supervizijo. Raziskava je lahko osnova za nadaljnja raziskovanja in predloge novih ukrepov za izboljšanje komunikacije in medsebojnih odnosov v timu zdravstvene nege.
Ključne besede: komunikacija, odnosi v timu, zdravstveni tim, zdravstvena nega, zdravstveni delavci
Objavljeno v ReVIS: 14.06.2024; Ogledov: 1237; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (2,39 MB)

18.
19.
Vpliv družbenih omrežij na medosebne odnose : magistrska naloga
Mitja Curk, 2024, magistrsko delo

Opis: Avtor ne dovoljuje objave na spletni strani oz. v elektronski knjižnici FIŠ zaradi prepovedi organizacije, v sklopu katere je bil pripravljen empirični del naloge.
Ključne besede: družbena omrežja, medosebni odnosi, razvoj družbenih omrežij, uporaba družbenih omrežij
Objavljeno v ReVIS: 08.03.2024; Ogledov: 1392; Prenosov: 26

20.
VZROKI STARŠEVSKEGA STRESA IN POTREBE PO PSIHOSOCIALNI POMOČI OB SOOČANJU Z NJIM
Ajda Peterca, 2023, ni določena

Opis: V diplomski nalogi najprej opišemo pomembne koncepte in raziskave, ki potrjujejo resnost posledic, ki jih povzroča stres. V nadaljevanju natančneje predstavimo eno izmed vrst stresa, in sicer starševski stres, ki se pojavlja pri starših ob njihovi interakciji z otrokom. Namen diplomske naloge je ugotoviti, kateri so najpogostejši vzroki za starševski stres, kamor sodi nezadovoljstvo z družinskimi odnosi, otrokovo neupoštevanje meja, neprimerno vedenje otroka in vzgoja otroka. S tem ko ugotovimo vzroke za težave, lahko iščemo čim bolj ustrezne rešitve. Pogosto se ljudje najprej poslužujemo oblik samopomoči, ko je raven stresa nizka in jo lahko obvladujemo. Med najpogostejše oblike samopomoči pri starševskem stresu sodi komunikacija s svojimi bližnjimi in branje strokovne literature, kjer lahko poiščejo ustrezne informacije. Ko samopomoč za uspešno soočanje s starševskim stresom ne zadošča več, je pomembno, da se osredotočimo na iskanje strokovne pomoči, da se simptomi ne razvijejo v resnejša bolezenska stanja. Med strokovne oblike pomoči uvrščamo individualna in skupinska svetovanja in oblike izobraževanja za odrasle. Z lestvico merjenja ravni stresa smo ugotovili, da je povprečna raven doživljanja stresa nizka, a kljub temu prisotna. Potrebe po strokovni pomoči po trenutnih ugotovitvah niso velike, ugotavljamo pa, da bi v primeru potrebe po strokovni pomoči bila le ta zelo težko dostopna.
Ključne besede: stres, starševstvo, psihosocialna pomoč, izzivi starševstva, družinski odnosi
Objavljeno v ReVIS: 01.02.2024; Ogledov: 1193; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (874,85 KB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh