Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Tehnologija veriženja podatkovnih blokov je slovenski izraz za ljudem veliko bolj znano besedo (ki izvira iz angleškega jezika) pod imenom blockchain tehnologija. Zaradi racionalnosti in lažjega razumevanja smo se odločili, da bomo v diplomskem delu uporabljali slednjo besedno zvezo. Blockchain tehnologija je v zadnjih letih požela veliko pozornosti, predvsem zaradi velikega potenciala, ki ga lahko doseže v gospodarstvu. V diplomskem delu smo predstavili glavne lastnosti in značilnosti blockchain tehnologije, enostavno opisali potek transakcije na omrežju Bitcoin, preverili, ali se omenjena tehnologija že uporablja v različnih panogah, ter raziskali mnenja in pričakovanja znotraj skupnosti. Menimo, da ima blockchain tehnologija svetlo prihodnost, za kar pa se bo v prihodnosti še morala dokazati. Smo namreč šele v začetkih uveljavljanja te tehnologije in veliko stvari je še neraziskanih in nepojasnjenih.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: blockchain, omrežje Bitcoin (BTC), oskrbovalna veriga, decentralizacija, skupnost.
Objavljeno: 05.09.2020; Ogledov: 1979; Prenosov: 173
Celotno besedilo (1,62 MB)

Opis: Temeljni namen pričujoče magistrske naloge je, raziskati, katere posameznikove psihološke potrebe zadovoljujemo z uporabo spletnih socialnih omrežij, primer Facebooka. V ta namen sem povabila k sodelovanju dve po starosti različni skupini in izvedla raziskavo s pomočjo metode fokusne skupine. Odločitev za fokusno skupino se mi je zdela prava zaradi tega, ker so do sedaj podobna raziskovalna vprašanja obdelovali z metodo anketiranja in to predvsem za namene oglaševanja. V vsaki skupini je sodelovalo sedem uporabnikov spletnega socialnega omrežja Facebook. Za dve po starosni različni skupini sem se odločila zaradi primerljivosti in domneve, da se glede na starost pomen potreb spreminja. Zanimalo me je, katere so psihološke potrebe, ki jih uporabnik ima, in ali jih zadovoljimo z uporabo Facebooka. Po predhodnih raziskavah s podobno tematiko je najbolj obiskano svetovno spletno omrežje prav Facebook. V nizu vprašanj, ki sem jih zastavila v obeh skupinah, sem si zastavila aplikativen cilj in sicer prepoznati psihološke potrebe, ki jih morda v realnem svetu ne moremo tako hitro in enostavno zadovoljiti kot v virtualnem. Koncept svetovnega spleta lahko razumemo tudi kot sistem za ustvarjanje, razvrščanje in povezovanje dokumentov, po katerih je zlahka brskati po internetu. A za spletna socialna omrežja velja, da ponujajo nekaj več in da so predvsem plod povezovanja posameznikov, ki na ta način zadovoljujejo določene potrebe. Rezultati obeh fokusnih skupin so bili zelo podobni, a vendar so se v nekaterih segmentih razlikovali. Na koncu sem rezultate ene in druge skupine primerjala ter zaključila z ugotovitvijo, da so psihološke potrebe obeh v večini enake. S pomočjo analize pridobljenih podatkov sem na primeru uporabe Facebooka potrdila tudi Katzevo teorijo zadovoljevanja potreb, ki temelji na petih predpostavkah. V sklepnem delu sem podala še svoje razmišljanje o morebitnem dolgoročnem vplivu na mlajše generacije, ki najbolj množično uporabljajo to spletno socialno omrežje.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: potrebe, zadovoljevanje potreb, množični mediji, internet, splet 2.0, spletna skupnost, spletno socialno omrežje, Facebook
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 963; Prenosov: 0

Opis: Doseganje učinkovitega ravnanja s primarnimi viri je s ponovno uporabo odpadnih virov za družbene akterje zaradi sledenja okoljskim politikam in prepoznavanja koristi vedno večja težnja na globalnem trgu. Sočasno doseganje koristi pri ponovni uporabi odpadnih virov omogoča industrijska simbioza, ki kot eden izmed pristopov h krožnemu gospodarstvu predstavlja pomemben in trajnostni mehanizem v industrijskih in neindustrijskih procesih. Proučevanje industrijsko simbiotskih omrežij, znotraj katerih se industrijska simbioza odvija, je z družboslovnega vidika, za razliko od ekološkega in ekonomskega, v znanstvenem merilu bistveno manj raziskano, iz česar izhaja tudi pomanjkanje razumevanja socio-kulturnih dejavnikov pri strukturiranju teh omrežij. Pričujoče delo se osredinja na proučevanje vpliva šestih socio-kulturnih dejavnikov, ki v različnih kombinacijah vplivajo na strukturiranje industrijsko simbiotskih omrežij – osredinimo se na vpliv organizacijske kulture, družbene odgovornosti, odnosa do okolja, kognitivnih okvirov, socialnega kapitala in medorganizacijskega zaupanja. Eksplicitno nas zanima, kako lahko družbeni akter ocenjuje vpliv določenega socio-kulturnega dejavnika – ali je vplival in, v kolikor je vplival, kako se je vpliv odražal pri umestitvi v industrijsko simbiotsko omrežje ter ali vpliva in kako se to odraža pri trenutnem sodelovanju. Zanima nas torej, ali lahko družbeni akter vpliv oceni kot pozitiven, negativen ali brez vpliva oz. nevtralen. Z deskriptivno statistično analizo pokažemo, da je pred pričetkom in tekom sodelovanja največkrat prisoten pozitiven vpliv medorganizacijskega zaupanja, odnosa do okolja, socialnega kapitala in družbene odgovornosti, nekoliko manj je prisoten pozitiven vpliv organizacijske kulture in kognitivnih okvirov, medtem ko sta negativni vpliv in nevtralnost obravnavnih socio-kulturnih dejavnikov skorajda zanemarljiva. S kvalitativno komparativno analizo v domeni analize mehkih množic nadalje pokažemo prisotnost vpliva socio-kulturnih dejavnikov kot kombinacije vzročnih pogojev, kjer glede na definiran prag članstva obravnavamo prisotnost vpliva vsakega socio-kulturnega dejavnika. Ugotovimo, da socio-kulturni dejavniki, za razliko od deskriptivne statistične analize, na strukturiranje industrijsko simbiotskih omrežij vplivajo manj, vendar pa sleherni socio-kulturni dejavnik pomembno vpliva na strukturiranje.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: industrijska simbioza, industrijsko simbiotsko omrežje, analiza omrežij, strukturiranje, socio-kulturni dejavniki, analiza mehkih množic, disertacije
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1120; Prenosov: 76
Celotno besedilo (3,91 MB)

Opis: Digitalizacija je vplivala na vsa področja družbe. Družbena omrežja so se z leti razvijala in s seboj prinesla številne spremembe, tudi v poslovanju. Danes imajo mnoga podjetja profile na družbenih omrežjih in tam promovirajo svojo blagovno znamko, izdelke, skušajo se čim bolj predstaviti širšemu občinstvu in vstopiti v komunikacijo s sledilci. V delu analiziramo in prikažemo, kako je uporaba družbenih omrežij razširjena v različno velikih slovenskih podjetjih v letu 2022. Prav tako smo poiskali odgovore na vprašanja, zakaj je ustvarjanje poslovne skupnosti na spletu sploh pomembno, katera slovenska podjetja širijo svoje poslovanje preko družbenih omrežij ipd. Raziskali smo učinke, ki jih družbena omrežja nudijo podjetju in odgovorili na vprašanje, zakaj je sploh pomembno, da so v današnjem času podjetja na socialnih omrežjih vse bolj prisotna.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: družbeno omrežje, podjetje, poslovanje, družba, oglaševanje
Objavljeno: 15.07.2022; Ogledov: 724; Prenosov: 83
Celotno besedilo (1,02 MB)

Opis: Delo predstavlja evidentiranje dejanske rabe prostora na območju državnih cest v Sloveniji. Zasnovano je kot celovit pregled pojma dejanske rabe prometne infrastrukture s poudarkom na projektu inicialnega evidentiranja dejanske rabe na območju državnih cest, tj. glavnih, regionalnih in turističnih cest, brez avtocest in hitrih cest. Z letom 2000 in kasneje z vstopom v Evropsko unijo je država začela posodabljati prostorske evidence, beležili so se podrobni podatki zemljiškega katastra, med katere spada dejanska raba. Slednja je že bila evidentirana na območjih vodnih, kmetijskih in gozdnih zemljiščih, z letom 2019 pa je Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo začela s projektom evidentiranja dejanske rabe prometne infrastrukture, ki združuje državno in občinsko cestno ter železniško infrastrukturo. V magistrskem delu z analitično metodo analiziramo obstoječe stanje nepremičninskih evidenc pod državnimi cestami, s primerjalno metodo pa primerjamo rešitve izbranih tujih držav s slovenskim modelom. Z induktivno metodo so predstavljena glavna dejstva o slovenskem katastrskem sistemu. S statistično metodo so predstavljeni dejanski rezultati evidentiranja dejanske rabe državnih cest. Sintezna metoda spoznanja združuje v celovit pregled in podaja zaključke.Magistrsko delo raziskuje dve hipotezi, prva se nanaša na ustreznost začetnega stanja zemljiškega katastra za evidentiranje dejanske rabe prometne infrastrukture državnih cest. Izpostavlja vprašanje kakovosti evidentiranja dejanske rabe državnih cest v povezavi z deležem zemljiškokatastrskega načrta na parcelah pod državnimi cestami. Rezultat analize prikaže stanje zemljiškega katastra pod parcelami državnih cest na izbranih območjih in potrjuje potrebo po lokacijski izboljšavi katastra. Druga hipoteza se nanaša na raziskavo neusklajenosti dejanskega stanja infrastrukture v naravi in stanja v državni evidenci zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture. Preverjeni so bili rezultati zajema in območja neusklajenosti dejanskega stanja cest in prostorskih evidenc, prvenstveno zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture. Rezultat zajema pripravljene predloge za boljšo usklajenost podatkov, katerim skupna je direktna sprememba dejanske rabe ob posegih v prostor glede na novo in aktualno stanje prostora. Magistrsko delo je prva tovrstna predstavitev dejanske rabe prometne infrastrukture in se aktualno navezuje na intenzivne postopke sprememb državnih prostorskih evidenc skladno z novim Zakonom o katastru nepremičnin, katerega del predstavljajo podatki dejanske rabe
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: dejanska raba, ceste, državno cestno omrežje, kataster nepremičnin, prometna infrastruktura
Objavljeno: 26.01.2023; Ogledov: 559; Prenosov: 26
Celotno besedilo (7,34 MB)