Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 97
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Vloga lokalnih oblasti v mednarodnem okolju : magistrsko delo
Kristina Krkovič, 2024, magistrsko delo

Opis: Mednarodno okolje predstavlja kompleksno mrežo odnosov, institucij, pravil in norm, ki urejajo odnose med državami, mesti, nevladnimi organizacijami in drugimi akterji na globalni ravni. V tem kontekstu se mesta vse bolj uveljavljajo kot pomembni akterji, saj se soočajo z globalnimi izzivi, ki zahtevajo sodelovanje preko nacionalnih meja. Mednarodno okolje ponuja mestom platforme in priložnosti za sodelovanje, izmenjavo znanj in vplivanje na globalne agende, hkrati pa postavlja tudi izzive, kot so usklajevanje interesov, kulturne razlike in politične omejitve. Mesta, še posebej večja urbana središča, pa postajajo ključni igralci v mednarodni skupnosti, saj so pogosto prva, ki se soočajo s posledicami globalnih trendov in izzivov. Integracija mest v mednarodno okolje je vse bolj pozitivno sprejeta, saj mednarodna skupnost prepoznava pomen mest kot ključnih akterjev v reševanju globalnih izzivov. Mesta imajo specifične izkušnje in znanje, ki lahko dopolnjujejo državne politike, poleg tega pa so pogosto bolj agilna in inovativna pri uvajanju sprememb. Kljub temu pa mesta še vedno delujejo v okviru nacionalnih držav, kar pomeni, da mora njihova mednarodna dejavnost biti usklajena z državnimi interesi. Mesta, ki uspešno krmarijo v mednarodnem okolju, lahko pridobijo pomembne prednosti, kot so dostop do novih virov, povečanje svoje prepoznavnosti in vpliva ter izboljšanje kakovosti življenja za svoje prebivalce.
Ključne besede: diplomacija, paradiplomacija, mednarodni odnosi mest, mednarodne organizacije
Objavljeno v ReVIS: 26.02.2025; Ogledov: 165; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

2.
Organizacijska kultura kot pomemben dejavnik uspešnosti uvajanja sprememb
Milena Kramar Zupan, Andreja Gradišek, 2024, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: menedžment sprememb, zdravstvene organizacije
Objavljeno v ReVIS: 13.01.2025; Ogledov: 209; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (583,03 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
4.
5.
Vpliv stila vodenja na delovno klimo v organizaciji : diplomska naloga
Tjaša Bevc, 2024, diplomsko delo

Ključne besede: vodenje, stili vodenja, motivacija, organizacije, delovna klima, dilpomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 17.12.2024; Ogledov: 290; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (882,34 KB)

6.
Ocena zavzetosti zaposlenih v proizvodni organizaciji : diplomska naloga
Maja Kapš, 2024, diplomsko delo

Ključne besede: zavzetost, Gallup, zaposleni, organizacije, fluktuacija, dilpomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 17.12.2024; Ogledov: 276; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

7.
Analiza medgeneracijskega sodelovanja na delovnm mestu : diplomska naloga
Anja Turk, 2024, diplomsko delo

Ključne besede: sodelovanje, generacije, zaposleni, organizacije, razlike, dilpomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 17.12.2024; Ogledov: 269; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

8.
Raznolikost v slovenskih organizacijah : diplomska naloga
Klara Petric, 2024, diplomsko delo

Ključne besede: ravnanje, zaposleni, organizacije, menedžment raznolikosti, uspešnost, dilpomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 17.12.2024; Ogledov: 271; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (2,91 MB)

9.
Vodenje in organizacijska kultura v izbranih organizacijah : magistrska naloga
Simona Vene, 2024, magistrsko delo

Ključne besede: vodenje, vodje, organizacijska kultura, organizacije, OCAI, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 17.12.2024; Ogledov: 294; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

10.
Digitalizacija študentskih organizacij
Uroš Novak, 2024, ni določena

Opis: Svet je postal digitalen, zato smo se v magistrskem delu lotili proučevanja digitalizacije študentskih organizacij v Sloveniji. S pomočjo anketnega vprašalnika smo prišli do odgovorov, v kakšnem obsegu organizacije uporabljajo digitalne tehnologije. Rezultati so pokazali, da so študentske organizacije različno digitalizirane. Nekatere izmed njih so resno zagrabile trend, ki ga ponuja tehnologija, medtem ko druge nekoliko zaostajajo in je pred njimi razburljiva in izzivov polna prihodnost. Na koncu raziskovalne naloge smo podali svoj komentar in predloge za izboljšave na področju digitalizacije enega izmed (naj)pomembnejših segmentov slovenske družbe.
Ključne besede: digitizacija, digitalizacija, digitalna transformacija, digitalna ekonomija, generacija Z, študentske organizacije, digitalna zrelost, kibernetska varnost
Objavljeno v ReVIS: 26.09.2024; Ogledov: 640; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

Iskanje izvedeno v 0.45 sek.
Na vrh