1. Vloga notranje neformalne komunikacije pri razvoju organizacijske klime v gospodarskih organizacijskih strukturah srednje velikih podjetij : doktorska disertacija študijskega programa tretje bolonjske stopnje Strateški komunikacijski managementRomana Lebar, 2026, doktorska disertacija Opis: Doktorska disertacija se osredotoča na raziskovanje notranje komunikacije v organizacijskih strukturah s posebnim poudarkom na vlogi neformalne komunikacije pri oblikovanju organizacijske klime v srednje velikih podjetjih gospodarskega sektorja. Namen raziskave je bil pojasniti, kako različne komunikacijske prakse – formalne, neformalne in disfunkcionalne – vplivajo na zaznano organizacijsko klimo. Raziskava naslavlja pomembno raziskovalno vrzel, saj ta segment podjetij kljub svoji gospodarski pomembnosti (26,8 % delovne sile EU) doslej ni bil samostojno obravnavan v komunikacijskih študijah. Metodološko je bila uporabljena triangulacija kvantitativnih (anketni vprašalnik, N = 1.129; EFA, CFA, SEM) in kvalitativnih pristopov (polstrukturirani intervjuji z vodstvenimi kadri iz različnih panog). Rezultati potrjujejo, da kakovost doživljanja neformalne komunikacije močneje napoveduje organizacijsko klimo kot pogostost neformalnih stikov, medtem ko disfunkcionalni vidiki (govorice, grupiranja, nepotizem) nanjo vplivajo negativno. Skupni model pojasni 64 % variance večdimenzionalnega konstrukta organizacijske klime, pri čimer demografski dejavniki delujejo kot pomembni moderatorji učinkov. Na podlagi funkcionalne sublimacije teorijskih dognanj komunikacijske znanosti in empiričnih izsledkov je bil razvit nov teoretični model Model usklajene komunikacije in organizacijske klime (MUKOK), ki presega linearne pristope in notranjo komunikacijo konceptualizira kot prepleten sistem formalnih in neformalnih podsistemov. Model uvaja dva moderatorska konstrukta – vodstveno arhitekturo komunikacije in afordantno-regulativno ujemanje – ter ponuja teoretični in aplikativni okvir za strateško upravljanje notranje komunikacije. Disertacija s tem prispeva k paradigmatskemu premiku k deliberativni, dialogni in participativni komunikacijski kulturi ter k razvoju znanstveno utemeljenih in trajnostno naravnanih komunikacijskih praks v sodobnih organizacijskih strukturah.
Ključne besede: notranja komunikacija, neformalna komunikacija, disfunkcionalna komunikacija, formalna komunikacija, organizacijska klima, model usklajene komunikacije in organizacijske klime (MUKOK)
Objavljeno v ReVIS: 06.08.2026; Ogledov: 132; Prenosov: 4
 Celotno besedilo (11,58 MB) |
2. Vpliv vodje na organizacijsko klimo v timih zdravstvene nege v domovih za starejše : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Management poslovnih sistemovSara Pihler, 2026, magistrsko delo Opis: Organizacijska klima predstavlja pomemben dejavnik uspešnosti in učinkovitosti organizacije. Pozitivna organizacijska klima je povezana z večjim zadovoljstvom zaposlenih in kakovostjo opravljenega dela, torej kakovostne zdravstvene nege. Študije so pokazale, da ima vrhovno vodstvo pomembno vlogo in vpliv na klimo v organizaciji. Spremljanje organizacijske klime je pomembna praksa podjetij. V prvem delu magistrskega dela je bila uporabljena kvalitativna metoda raziskovanja sistematičnega pregleda literature. V empiričnem delu magistrskega dela je bila uporabljena kvantitativna metoda raziskovanja, ki temelji na tehniki zbiranja podatkov s pomočjo ankete. Povprečna ocena vseh dimenzij organizacijske klime v proučevanem podjetju znaša 3,59. Rezultati raziskave kažejo, da je najbolje ocenjena dimenzija organizacijske klime v podjetju odnos do kakovosti, najslabše ocenjeni dimenziji pa sta motivacija in zavzetost. Rezultati raziskave kažejo značilne razlike v pozitivnejšem dojemanju diplomiranih medicinskih sester v naslednjih komponentah organizacijske klime, in sicer vodenje, notranja komunikacija, poznavanje poslanstva, pripadnost, razvoj kariere in nagrajevanje. Rezultati raziskave niso pokazali statistično značilnih razlik med spoloma pri zaznavanju organizacijske klime. Ugotovitve raziskave potrjujejo, da ima vodenje pomembno vlogo pri oblikovanju in ohranjanju pozitivne organizacijske klime. Organizacijska klima v podjetju je ocenjena kot pozitivna, vendar so rezultati razkrili tudi področja, ki zahtevajo dodatno pozornost vodstva. Razumevanje razlik v zaznavanju posameznih dimenzij organizacijske klime med različnimi poklicnimi skupinami je ključno za ciljno usmerjene izboljšave.
Ključne besede: organizacijska klima, vodenje, dimenzije organizacijske klime, zdravstveno-negovalni tim
Objavljeno v ReVIS: 07.07.2026; Ogledov: 242; Prenosov: 5
Celotno besedilo (2,78 MB) |
3. Analiza komuniciranja v hibridnih delovnih okoljih: Primerjava med klasičnim in digitalnim komuniciranjemIvana Jug, 2026, ni določena Opis: Magistrska naloga obravnava komuniciranje v hibridnih delovnih okoljih s poudarkom na primerjalni analizi klasičnega (osebnega) in digitalnega komuniciranja. Aktualnost raziskave izhaja iz vse večje razširjenosti hibridnih oblik dela, ki pomembno vplivajo na organizacijo dela, komunikacijske procese in medosebne odnose v organizacijah.
Namen naloge je bil analizirati zaznano učinkovitost različnih komunikacijskih kanalov ter preučiti njihovo povezanost s kakovostjo komunikacije, z zadovoljstvom zaposlenih, medosebnim zaupanjem, organizacijsko klimo in zaznanimi izzivi digitalnega komuniciranja. Empirični del temelji na kvantitativni raziskavi, izvedeni s pomočjo anketnega vprašalnika med zaposlenimi v hibridnih delovnih okoljih.
Rezultati kažejo, da je izbira komunikacijskega kanala situacijsko pogojena. Osebna komunikacija se izkazuje kot primernejša pri kompleksnih in odnosno zahtevnih nalogah, medtem ko digitalna komunikacija učinkoviteje podpira hitro izmenjavo informacij, rutinske naloge in sledljivost komunikacije. Ugotovljeno je bilo tudi, da pogostost uporabe posameznega kanala ni nujno povezana z njegovo zaznano učinkovitostjo.
Pomembna ugotovitev raziskave je statistično značilna pozitivna povezanost med kakovostjo komunikacije in zadovoljstvom zaposlenih. Kakovost komunikacije se je izkazala kot pomemben dejavnik tudi pri zaznavi medosebnega zaupanja in organizacijske klime. Rezultati hkrati opozarjajo na izzive digitalnega komuniciranja, kot so informacijska preobremenjenost, motnje pri delu in občutek stalne dosegljivosti.
Sklepno ugotavljamo, da klasično in digitalno komuniciranje delujeta komplementarno, pri čemer je učinkovitost komunikacije odvisna predvsem od njene kakovosti in situacijske ustreznosti.
Ključne besede: Hibridno delo, organizacijsko komuniciranje, digitalna komunikacija, osebna komunikacija, zadovoljstvo zaposlenih, medosebno zaupanje, organizacijska klima
Objavljeno v ReVIS: 03.07.2026; Ogledov: 270; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,21 MB) |
4. |
5. |
6. |
7. |
8. |
9. |
10. |
