1. Vdove 65+ let v Sloveniji in njihovo življenje po izgubi partnerja : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Socialna gerontologijaMonika Slapnik, 2026, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo raziskuje življenje vdov, starih 65 let in več, v Sloveniji ter spremembe, ki nastanejo po izgubi življenjskega partnerja. Teoretični del obravnava proces staranja prebivalstva, pojav vdovstva v pozni starosti ter njegove psihosocialne, ekonomske in družbene posledice. Poseben poudarek je namenjen osamljenosti, spremembam socialne mreže, žalovanju in vlogi socialne podpore pri prilagajanju na življenje po smrti partnerja. Izguba partnerja predstavlja pomembno življenjsko prelomnico, ki lahko občutno vpliva na čustveno počutje, socialno vključenost in splošno kakovost življenja starejših žensk. Empirični del temelji na kvantitativni raziskavi, izvedeni z anketnim vprašalnikom med 100 vdovami, od katerih polovica živi doma, polovica pa v domovih starejših občanov. Namen raziskave je bil raziskati vpliv vdovstva na socialne stike, občutke osamljenosti, čustveno počutje ter finančno stanje starejših vdov. Analiza podatkov je omogočila preverjanje raziskovalnih hipotez glede sprememb socialne mreže, čustvene stiske in iskanja strokovne pomoči po izgubi partnerja. Rezultati poudarjajo pomen ohranjanja socialnih stikov, dostopa do socialne podpore in aktivnega vključevanja v družbene dejavnosti za ohranjanje kakovosti življenja in zmanjšanje osamljenosti v pozni starosti.
Ključne besede: vdovstvo, starejše ženske, socialna mreža, osamljenost, kakovost življenja
Objavljeno v ReVIS: 06.07.2026; Ogledov: 295; Prenosov: 9
 Celotno besedilo (2,35 MB) |
2. Pomen nekaterih intervencij za zmanjševanje in preprečevanje stiske osamljenosti v domovih za starejše : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Socialna gerontologijaJana Maučec, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Osamljenost je kompleksen psihosocialni pojav, ki se lahko pojavi v vseh starostnih obdobjih, v starosti pa lahko predstavlja še posebej težko izkušnjo, s številnimi negativnimi posledicami za zdravje in počutje starejših odraslih. Osamljenost v domovih za starejše predstavlja eno izmed najpogostejših in najtežjih stisk, s katero se lahko soočajo stanovalci. S primernimi domskimi intervencijami se lahko osamljenost tudi pomembno zmanjšuje. Metode: Za raziskavo je uporabljena kvalitativna metodologija, v okviru katere je izvedenih 12 polstrukturiranih intervjujev, opravljenih s stanovalci Doma starejših Rakičan. Za analizo podatkov je uporabljen induktivni pristop, ob tem pa je oblikovanih 42 kod, klasificiranih v 8 kategorij. Izpostavljene so ključne teme, povezane z domskimi intervencijami, ki zmanjšujejo osamljenost v domu za starejše. Rezultati: Kvalitativna analiza doživljanja osamljenosti stanovalcev v Domu starejših Rakičan je pokazala, da se ti v domu redko počutijo osamljene, osamljeni so predvsem zaradi zdravstvenih težav in osebnih izgub. Na domsko okolje so se večinoma navadili in so zadovoljni z bivalnim okoljem, osebjem in aktivnostmi. Nekateri intervjuvani stanovalci bi si želeli tudi popoldanskih dejavnosti in dejavnosti čez vikend, večina pa jih je z obstoječimi dejavnostmi zadovoljna. Razprava in zaključek: Iz raziskave je razvidno, da intervjuvani stanovalci v domu za starejše redko občutijo osamljenost, ki je povezana z dejavniki, kot so višja kronološka starost, osebne izgube, bolezni in neavtonomne odločitve za selitev v dom za starejše. Pred osamljenostjo jih varujejo kakovostni odnosi s svojci, sostanovalci in zaposlenimi, pozitivne osebnostne lastnosti, občutek domačnosti in pripadnosti domski skupnosti ter aktivno vključevanje v domske aktivnosti, kot so domska maša, telovadba, delovna terapija in glasbeni dogodki.
Ključne besede: staranje, starejši odrasli, dom za starejše, osamljenost, intervencije
Objavljeno v ReVIS: 18.06.2026; Ogledov: 293; Prenosov: 3
Celotno besedilo (2,07 MB) |
3. Izobraževanje kot podpora starejšim odraslim pri prehodu v upokojitevMajda Kastelic, 2025, ni določena Opis: Magistrska naloga obravnava vlogo izobraževanja kot oblike podpore starejšim odraslim pri prehodu v upokojitev. V teoretičnem delu so predstavljeni ključni koncepti, kot so staranje prebivalstva, vseživljenjsko učenje, izobraževanje starejših odraslih, medgeneracijsko sodelovanje ter psihosocialni vidiki prehoda v tretje življenjsko obdobje. Izpostavljen je pomen izobraževanja ne zgolj kot prenosa znanja, temveč tudi kot dejavnika za krepitev samopodobe, zmanjšanje osamljenosti ter spodbujanje socialne vključenosti in občutka življenjske vloge.
Empirični del temelji na kvantitativni raziskavi, izvedeni med prebivalci občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Trebnje, starimi med 55 in 65 let. V raziskavi je bilo preverjenih pet hipotez, ki so se nanašale na povezavo med izobraževanjem, doživljanjem stresa ob prehodu v upokojitev, spolnimi razlikami, občutkom osamljenosti ter prostovoljstvom. Rezultati so pokazali, da vključevanje v izobraževanje pomembno prispeva k večji družbeni aktivnosti, vendar ni statistično značilno povezano z nižjo stopnjo stresa. Ugotovljeno je bilo tudi, da se ženske pogosteje udeležujejo izobraževanj kot moški, višja formalna izobrazba pa ni bila povezana s pogostejšo udeležbo.
V zaključku so podani predlogi za izboljšanje izobraževalnih politik in programov, zlasti z vidika prilagajanja lokalnim potrebam, podpore podeželskim skupnostim ter razvoja programov za pripravo na upokojitev, ki krepijo aktivno staranje, digitalne spretnosti in medgeneracijsko povezovanje.
Ključne besede: : izobraževanje starejših odraslih, vseživljenjsko učenje, prehod v upokojitev, aktivno staranje, prostovoljstvo, socialna vključenost, osamljenost
Objavljeno v ReVIS: 16.09.2025; Ogledov: 1069; Prenosov: 30
Celotno besedilo (1,23 MB) |
4. Razumevanje pomena osamljenosti stanovalcev v domovih za starejše v perspektivi zdravega staranja : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaPetra Petrič, 2023, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Osamljenost je zapleteno in edinstveno čustveno stanje, ko je oseba podvržena prikrajšanju socialnih virov, ki se nanašajo na medčloveške odnose. Socialna izolacija in osamljenost imata resne posledice za kakovost življenja in dobro počutje, s tem pa ovirata zdravo staranje. Razširjenost hude osamljenosti med starejšimi ljudmi, ki živijo v domovih za ostarele, je vsaj dvakrat večja kot pri populaciji, ki živi v skupnosti. Nedavne študije so poročale o še višjih stopnjah osamljenosti med pandemijo COVID-19. Družbeni odnosi so temeljna potreba za zdravo starost. Metodologija: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Podatke smo zbirali z anketiranjem. V raziskavi sta sodelovala 102 stanovalca doma starejših Danice Vogrinec Maribor. Rezultate ankete smo obdelali s pomočjo opisne in sklepne statistike v programu IBM SPSS Statistics 29 ter jih prikazali v obliki grafov in tabel s pomočjo programov Microsoft Office Word in Microsoft Office Excel. Rezultati: Na podlagi analize pridobljenih podatkov je bilo ugotovljeno, da so stanovalci doma za starejše občutili višje stopnje osamljenosti med pandemijo COVID-19. Ocena osamljenosti se ni navezovala na število svojcev, ki jih obiskujejo. Prav tako ni bilo razlik v osamljenosti glede na spol anketirancev. Velik vpliv na oceno osamljenosti pa je imela samoocena zdravstvenega stanja in počutja anketiranega. Razprava: Osamljenost je pogosto preučevana kot dejavnik tveganja za številne zdravstvene in duševne težave. Hkrati pa je slabo zdravstveno stanje možen vzrok za socialno izolacijo in izključenost. Obravnavanje zdravstvenih potreb starejših ljudi je pomembno sredstvo za spodbujanje njihove stopnje družbene povezanosti. Prepoznavanje osamljenosti bi moralo biti sestavni del psihološke in zdravstvene ocene v tej populaciji.
Ključne besede: osamljenost, starejši, domovi starejših, COVID-19, zdravo staranje
Objavljeno v ReVIS: 04.07.2025; Ogledov: 1437; Prenosov: 13
Celotno besedilo (2,11 MB) |
5. Analiza občutka varnosti v času pandemije COVID-19 in iz nje izhajajočih ukrepov : diplomska nalogaKatja Krivograd, 2022, diplomsko delo Opis: Novi koronavirus, ki se je pojavil decembra 2019 na Kitajskem, se je hitro razširil po vsem svetu in se nekontrolirano prenašal med ljudmi. Njegovo širjenje se je na ravni države obvladovalo z različnimi ukrepi, med katerimi so bili nošenje maske in razkuževanje rok, napotitev v karanteno in odredba samoizolacije pri okuženih s SARS-CoV-2. Vlada Republike Slovenije je uvedla tudi ukrep ohranjanja razdalje vsaj 1,5 metra med posamezniki in razglasila epidemijo, ko je število okuženih sunkovito naraslo. Omejitev druženja in prepoved gibanja sta preprečevala neposredne fizične stike, kar je vplivalo na občutenje osamljenosti in socialne izoliranosti. Ljudje smo socialna bitja in potrebujemo stik z drugimi.
Proces nevrocepcije nam omogoča, da nenehno zaznavamo, ali je svet okrog nas varen in se v skladu s tem tudi odzovemo. Organizem se na zaznavanje nevarnosti ali življenjske ogroženosti odzove z aktivacijo osi HHA, simpatiko-adrenalnega sistema ali imobilizacijo telesa. Ti odzivi onemogočajo delovanje ventralnega vagusa in sistema socialnega angažiranja, ki sta pomembna za ohranjanje homeostaze v organizmu ter omogočata, da ostajamo v oknu tolerance in zadovoljujemo potrebo po varnosti. Ko se počutimo varno, se lahko povežemo z drugimi, zato je doživljanje osamljenosti in socialne izoliranosti zmanjšano.
Raziskava je bila izvedena s kvantitativno metodologijo. Uporabljen je bil anketni vprašalnik. Zbiranje podatkov je potekalo, s priložnostnim vzorčenjem na terenu in prek spletnega portala, od 1. marca do 1. junija 2021. Rezultati so bili analizirani z deskriptivno statistiko. V okviru diplomskega dela je bilo postavljenih pet raziskovalnih vprašanj za namen analize občutka varnosti v času pandemije COVID-19.
Ugotovili smo, da ukrepi socialne distance pri anketirancih večajo občutek ne-varnosti. Kljub ukrepom omejevanja druženja pa so anketiranci stike ohranjali ter izkazovali dobro povezanost in zaznavanje opore v socialnih stikih. S tem smo prišli do ugotovitve, da so bile čustvena in socialna osamljenost ter socialna izoliranost pri anketirancih zmanjšane, kar je večalo občutek varnosti.
Ključne besede: covid-19, pandemija, osamljenost, socialna izoliranost, občutek varnosti, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 23.12.2022; Ogledov: 2418; Prenosov: 76
Celotno besedilo (1,08 MB) |
