1. FIZIOTERAPEVTSKA OBRAVNAVA PACIENTOV Z ZMANJŠANO KOSTNO GOSTOTOUla Dolničar, 2025, diplomsko delo Opis: Osteoporoza je najpogostejša kostna bolezen, za katero je značilna nizka kostna masa, propadanje kostnega tkiva in motnje v mikroarhitekturi kosti. To predstavlja zmanjšano trdnost kosti in posledično večje tveganje za zlom, že ob normalih obremenitvah. Osteoporotični zlomi se celijo dlje kot navadni in se pogosteje ponavljajo, spremlja pa jih huda bolečina in celo trajna omejitev gibanja. Do prvega zloma, pa običajno sploh ni diagnosticirana. Če bolezen ostane nezdravljena, hitro napreduje, zlomi so pogostejši, kakovost življenja pa drastično upade. Osteoporoza predstavlja velik javnozdravstveni problem, saj močno vpliva na kakovost življenja posameznikov, še posebaj pri starejših in ljudeh, ki se borijo s kronično bolečino. Osrednji del fizioterapevtske obravnave pri zmanjšani kostni gostoti je poleg lajšanja bolečin, fizična aktivnost. V privi fazi rehabilitacije se najprej osredotočimo na odpravljanje bolečine, šele nato začnemo s fizično obremenitvijo. Kombinacija različnih vrst vadbe se je izkazala kot najboljši način za preprečevanje upadanja kostne gostote in zmanjšanje tveganja za zlome. Pomembno je, da vadbeni program vključuje elemente, ki na kosti in mišice delujejo težnostno kar pa dosežemo z vadbo za moč, proti uporu, hojo, tekom in poskoki, v kolikor to ni kontraindicirano. Vključimo tudi vadbo za ravnotežje, raztezno vadbo ter vadbo za propriocepcijo in koordinacijo. Na ta način povečamo ali ohranjamo MKG, izboljšamo fizično moč in ravnotežje, posledično pa preprečujemo padce in zlome, ohranjamo pa tudi pokončno telesno držo. Za preprečevanje padcev je poleg vadbe pomembno tudi učenje pravilne uporabe pripomočkov za hojo. Vsak vadbeni program prilagodimo posamezniku in njegovim sposobnostim, ter ga po potrebi nadgrajujemo. Pomembno je ponavljanje meritev in sprotno ugotavljanje učinkovitosti. Program mora biti varen za izvedbo, da med samo vadbo ne pride do poškodb. Ključni del fizioterapevtske obravnave je tudi izključitev dejavnikov tveganja in edukacija pacienta, da njegov življenski slog ostane aktiven, tudi po končani rehabilitaciji. Veliko starejših pacientov ima pridružene bolezni. Za uspešno zdravljenje ostoporoze je ključno tudi obvladanje le teh, sploh sladkorne bolezni, bolezni srca in ožilja ter hormonskih motenj.
Ključne besede: kostna gostota, osteoporoza, rehabilitacija, fizioterapija
Objavljeno v ReVIS: 06.06.2025; Ogledov: 190; Prenosov: 9
 Celotno besedilo (580,84 KB) |
2. VLOGA DIPLOMIRANE MEDICINSKE SESTRE PRI ZDRAVSTVENI VZGOJI PACIENTA Z OSTEOPOROZOAida Pandur Poljaković, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Osteoporoza je obolenje, ki prizadene kosti in vpliva na mineralno kostno gostoto. Pojavi se predvsem pri ženskah, po menopavzi, zbolevajo pa tudi moški. Najpomembnejšo vlogo pri preprečevanju osteoporoze igra zdrav življenjski slog, h kateremu stremimo že od zgodnje mladosti. Pri tem imajo pomembno vlogo zdravstveni delavci, ki z učenjem o zdravi prehrani, redni telesni dejavnosti in podajanjem pravih informacij motivirajo paciente k obvladovanju bolezni. Cilj zdravstvene vzgoje je poučiti paciente o pomembnosti zdravega načina življenja. Namen raziskave je opredeliti vlogo diplomirane medicinske sestre pri zdravstveni vzgoji pacienta pred nastankom in po odkritju osteoporoze.
Metoda: Uporabili smo kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivno metodo dela. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani, analizirani in sintetizirani primarni in sekundarni viri. Primarno zbiranje podatkov je temeljilo na podlagi sestavljene predloge za polstrukturirani intervju. Izbran je bil namenski vzorec, intervjuvali smo šest pacientk z osteoporozo.
Rezultati: Vse intervjuvanke so povedale, da ima diplomirana medicinska sestra pomembno vlogo pri poučevanju pacientov o osteoporozi. Naloga diplomirane medicinske sestre je sodelovanje pri preventivi in kurativi. Medicinska sestra spodbuja in motivira pacienta k zdravemu načinu življenja. Poleg tega medicinska sestra poučuje paciente o pravilni aplikaciji predpisanih zdravil in možnih stranskih učinkih ter spremlja bolnika celotno obravnavo in zdravljenje.
Razprava: Ugotovili smo, da ima medicinska sestra pomembno vlogo pri poučevanju pacientov o osteoporozi, preprečevanju bolezni ter spodbujanju pacientov k zdravemu načinu življenja. Zdravstvena vzgoja je pomemben del zdravstvene obravnave, saj pacienta učimo, kako naj živi z boleznijo. Medicinska sestra spremlja bolnika tekom celotne obravnave, tudi po tem, ko je zdravljenje osteoporoze ustrezno in uspešno.
Ključne besede: osteoporoza, diplomirana medicinska sestra, zdravstvena vzgoja, osteoporozni zlomi
Objavljeno v ReVIS: 13.03.2025; Ogledov: 375; Prenosov: 42
Celotno besedilo (1,24 MB) |
3. Fizioterapevtska obravnava osteoporoze in preventivaPatricija Brbre Majetič, 2025, diplomsko delo Opis: Osteoporoza je bolezen, ki prizadene kosti, zaradi česar oslabijo in postanejo bolj dovzetne za zlome. Fizioterapija je učinkovita metoda za preprečevanje in zdravljenje osteoporoze. Namen diplomskega dela je raziskati vlogo fizioterapije pri obvladovanju osteoporoze in zmanjševanju tveganja za zlome in poškodbe kosti. Fizioterapevtsko zdravljenje pogosto vključuje ciljne vaje, trening ravnotežja in izobraževanje o drži in mehaniki telesa. Poleg zdravljenja imajo preventivni ukrepi ključno vlogo pri obvladovanju osteoporoze. Z obravnavo teh vidikov lahko fizioterapija pomembno prispeva k izboljšanju zdravja kosti in splošne kakovosti življenja posameznikov, ki jim grozi osteoporoza ali je že diagnosticirana.
Ključne besede: Osteoporoza, starost, staranje, fizioterapija, preventiva.
Objavljeno v ReVIS: 18.02.2025; Ogledov: 437; Prenosov: 21
Celotno besedilo (1,07 MB) |
4. VKLJUČENOST PACIENTA Z OSTEOPOROZO V CELOSTNO OBRAVNAVOJan Golob, 2024, diplomsko delo Opis: Osteoporoza je metabolna kostna bolezen, ki se odraza v zmanjsanju kostne jakosti in mase, kar povecuje tveganje za zlome. Samo na Slovenskem na letni ravni zabelezimo skoraj 17.000 osteoporoznih zlomov. Problem osteoporoze je, da se prvi znaki te obicajno pojavijo sele ob zlomu kosti, kar otezuje zgodnjo diagnozo - bolezen zato imenujemo tudi tiha bolezen. Namen raziskave je bil raziskati vkljucenost pacienta z osteoporozo v celostno obravnavo, cilji pa so bili, da ugotovimo, v koliksni meri pacienti z osteoporozo vedo, kaj vkljucuje celostna obravnava pacienta z osteoporozo, in kako je pacient z osteoporozo obravnavan po postavitvi diagnoze. Hkrati pa smo zeleli v ciljih raziskati, v koliksni meri je pacient z osteoporozo delezen celostne obravnave, in ugotoviti pomanjkljivosti pri obravnavi pacienta z osteoporozo.
Ključne besede: Pacient, osteoporoza, zdravstvena nega, medicinska sestra
Objavljeno v ReVIS: 30.10.2024; Ogledov: 692; Prenosov: 34
Celotno besedilo (1,14 MB) |
5. Osteoporoza - preprečevanje in fizioterapevtska obravnava : diplomska nalogaKristina Žagar, 2022, diplomsko delo Opis: Osteoporoza je bolezen, ki jo označuje majhna kostna masa in mikroarhitekturne spremembe kostnega tkiva. Te vodijo k večji krhkosti kosti in posledično k večjemu tveganju za zlome. Je degenerativna kostna, sistemska bolezen in prizadene skelet. Posledica je povečano lomljene kosti, saj so te krhke in se zlomijo zaradi pomankanja kalcija. Če so kosti krhke, se lahko zlomijo bistveno hitreje in pogosteje kot navadno. Zlome zaradi osteoporoze zdravimo dalj časa, kot pri zdravi osebi in lahko povzročijo celo trajno invalidnost. Osteoporoza brez zdravljenja, napreduje brez bolečin in simptomov, dokler ne doživimo zloma. Telesna dejavnost je osnovna človekova potreba in zato telo potrebuje gibanje v vseh starostnih obdobjih, vse od otroštva, adolescence pa do starosti. Redno gibanje vpliva na povečevanje in ohranjanje kostne mase in preprečevanje izgube mineralne gostote kosti ter z njo podaljšujemo zdravo življenje. Gradimo in vzdržujemo naše kosti močne in
zdrave. Ključne so tiste aktivnosti, ki proti kostem in mišicam delujejo težnostno. To so hoja, tek, hoja navzgor po stopnicah, ples… Za zdravljenje in preprečevanje osteoporoze v veliki večini priporočamo uporabo večnamenskega programa vadbe. To pomeni, da vključujemo vadbo za moč, telesno držo
in koordinacijo, ravnotežje ter vadbo z visokimi silami, v kolikor ni to kontraindicirano. Pomembno je tudi, da je fizioterapevtska obravnava sestavljena v skladu s
posameznikovimi sposobnostmi, željami, potrebami in stopnjo tveganja za osteoporotične zlome. Le tako lahko zagotovimo varnost.
Ključne besede: osteoporoza, preventiva osteoporoze, dejavniki tveganja za osteoporozo, osteoporoza in fizioterapevtska obravnava, fizioterapija.
Objavljeno v ReVIS: 20.01.2023; Ogledov: 3280; Prenosov: 152
Celotno besedilo (712,68 KB) |
6. Vpliv telesne vadbe na kostno gostoto in število zlomov pri pacientih z osteoporozoKaja Verdnik, 2022, diplomsko delo Opis: Osteoporoza je degenerativna bolezen, za katero sta značilna zmanjšanje kostne gostote in sprememba arhitekture kosti, kar vpliva na krhkost in posledične zlome že ob manjših obremenitvah, kot so dvigovanje lahkih bremen, kašelj in vstajanje iz sedečega ali ležečega položaja. Najpogostejši so zlomi zapestja, kolka in vretenc. Za osteoporozo so dovzetnejše ženske v primerjavi z moškimi, proces razgradnje kosti pa se pospešeno začne v prvih petih letih po menopavzi zaradi zmanjšane sinteze estrogena, ki je naravni zaviralec kostne razgradnje. Ženske imajo v primerjavi z moškimi tudi nižjo kostno maso. Za osteoporozo je značilna dolga latentna doba pred razvojem kliničnih simptomov in znakov. Najpogostejši prvi simptom je akutna bolečina v hrbtu, ki se pojavi ob mirovanju ali med vsakodnevnimi opravili. Osteoporozo največkrat diagnosticiramo s pomočjo merjenja kostne gostote in laboratorijskimi preiskavami. Pomemben dejavnik preprečevanja osteoporoze je spodbujanje telesne aktivnosti v fazi rasti, saj pripomore k večji kostni gostoti v odrasli dobi. Največji vpliv na povečanje kostne gostote ima vadba proti uporu, raziskave pa so pokazale, da aerobika in gimnastične vaje nimajo vpliva na strukturo in karakteristiko kostne mase. Osebe z osteoporozo imajo navadno tudi težave s koordinacijo ali ravnotežjem, zato je pri njih prisoten tudi strah pred padci. Dober program vadbe mora vsebovati tudi vaje za izboljšanje ravnotežja. Vrsta, pogostost, trajanje in intenzivnost vadbe so pri pacientih z osteoporozo odvisni predvsem od starosti, spola, izrazitosti osteoporoze in fizične pripravljenosti. Priporoča se večkomponentni program vadbe, ki vključuje vaje proti uporu in vaje za ravnotežje v dolžini 30-40 minut tri- do štirikrat tedensko. Splošna priporočena intenzivnost znaša 70–80 odstotkov. Zavedati se je treba, da se oseba z osteoporozo ne bo nikoli mogla vrniti k prejšnjemu življenjskemu slogu, ne glede na to, koliko vadi. Kljub široki uporabi vadbenih programov pri obravnavi pacientov z osteoporozo vpliv vadbe na povečanje kostne gostote in preprečevanje padcev ni povsem znan, saj so raziskave nizke kakovosti. Zato potrebujemo kakovostne raziskave, ki bi natančno določile učinkovitost posameznih komponent vadbe in s tem programa vadbe za paciente z osteoporozo.
Ključne besede: osteoporoza, vadba, padci, preventiva, kostna gostota
Objavljeno v ReVIS: 01.12.2022; Ogledov: 1617; Prenosov: 135
Celotno besedilo (668,07 KB) |
