1. VKLJUČENOST PACIENTA Z OSTEOPOROZO V CELOSTNO OBRAVNAVOJan Golob, 2024, diplomsko delo Opis: Osteoporoza je metabolna kostna bolezen, ki se odraza v zmanjsanju kostne jakosti in mase, kar povecuje tveganje za zlome. Samo na Slovenskem na letni ravni zabelezimo skoraj 17.000 osteoporoznih zlomov. Problem osteoporoze je, da se prvi znaki te obicajno pojavijo sele ob zlomu kosti, kar otezuje zgodnjo diagnozo - bolezen zato imenujemo tudi tiha bolezen. Namen raziskave je bil raziskati vkljucenost pacienta z osteoporozo v celostno obravnavo, cilji pa so bili, da ugotovimo, v koliksni meri pacienti z osteoporozo vedo, kaj vkljucuje celostna obravnava pacienta z osteoporozo, in kako je pacient z osteoporozo obravnavan po postavitvi diagnoze. Hkrati pa smo zeleli v ciljih raziskati, v koliksni meri je pacient z osteoporozo delezen celostne obravnave, in ugotoviti pomanjkljivosti pri obravnavi pacienta z osteoporozo. Ključne besede: Pacient, osteoporoza, zdravstvena nega, medicinska sestra Objavljeno v ReVIS: 30.10.2024; Ogledov: 179; Prenosov: 15 Celotno besedilo (1,14 MB) |
2. Osteoporoza - preprečevanje in fizioterapevtska obravnava : diplomska nalogaKristina Žagar, 2022, diplomsko delo Opis: Osteoporoza je bolezen, ki jo označuje majhna kostna masa in mikroarhitekturne spremembe kostnega tkiva. Te vodijo k večji krhkosti kosti in posledično k večjemu tveganju za zlome. Je degenerativna kostna, sistemska bolezen in prizadene skelet. Posledica je povečano lomljene kosti, saj so te krhke in se zlomijo zaradi pomankanja kalcija. Če so kosti krhke, se lahko zlomijo bistveno hitreje in pogosteje kot navadno. Zlome zaradi osteoporoze zdravimo dalj časa, kot pri zdravi osebi in lahko povzročijo celo trajno invalidnost. Osteoporoza brez zdravljenja, napreduje brez bolečin in simptomov, dokler ne doživimo zloma. Telesna dejavnost je osnovna človekova potreba in zato telo potrebuje gibanje v vseh starostnih obdobjih, vse od otroštva, adolescence pa do starosti. Redno gibanje vpliva na povečevanje in ohranjanje kostne mase in preprečevanje izgube mineralne gostote kosti ter z njo podaljšujemo zdravo življenje. Gradimo in vzdržujemo naše kosti močne in
zdrave. Ključne so tiste aktivnosti, ki proti kostem in mišicam delujejo težnostno. To so hoja, tek, hoja navzgor po stopnicah, ples… Za zdravljenje in preprečevanje osteoporoze v veliki večini priporočamo uporabo večnamenskega programa vadbe. To pomeni, da vključujemo vadbo za moč, telesno držo
in koordinacijo, ravnotežje ter vadbo z visokimi silami, v kolikor ni to kontraindicirano. Pomembno je tudi, da je fizioterapevtska obravnava sestavljena v skladu s
posameznikovimi sposobnostmi, željami, potrebami in stopnjo tveganja za osteoporotične zlome. Le tako lahko zagotovimo varnost. Ključne besede: osteoporoza, preventiva osteoporoze, dejavniki tveganja za osteoporozo, osteoporoza in fizioterapevtska obravnava, fizioterapija. Objavljeno v ReVIS: 20.01.2023; Ogledov: 2317; Prenosov: 139 Celotno besedilo (712,68 KB) |
3. Vpliv telesne vadbe na kostno gostoto in število zlomov pri pacientih z osteoporozoKaja Verdnik, 2022, diplomsko delo Opis: Osteoporoza je degenerativna bolezen, za katero sta značilna zmanjšanje kostne gostote in sprememba arhitekture kosti, kar vpliva na krhkost in posledične zlome že ob manjših obremenitvah, kot so dvigovanje lahkih bremen, kašelj in vstajanje iz sedečega ali ležečega položaja. Najpogostejši so zlomi zapestja, kolka in vretenc. Za osteoporozo so dovzetnejše ženske v primerjavi z moškimi, proces razgradnje kosti pa se pospešeno začne v prvih petih letih po menopavzi zaradi zmanjšane sinteze estrogena, ki je naravni zaviralec kostne razgradnje. Ženske imajo v primerjavi z moškimi tudi nižjo kostno maso. Za osteoporozo je značilna dolga latentna doba pred razvojem kliničnih simptomov in znakov. Najpogostejši prvi simptom je akutna bolečina v hrbtu, ki se pojavi ob mirovanju ali med vsakodnevnimi opravili. Osteoporozo največkrat diagnosticiramo s pomočjo merjenja kostne gostote in laboratorijskimi preiskavami. Pomemben dejavnik preprečevanja osteoporoze je spodbujanje telesne aktivnosti v fazi rasti, saj pripomore k večji kostni gostoti v odrasli dobi. Največji vpliv na povečanje kostne gostote ima vadba proti uporu, raziskave pa so pokazale, da aerobika in gimnastične vaje nimajo vpliva na strukturo in karakteristiko kostne mase. Osebe z osteoporozo imajo navadno tudi težave s koordinacijo ali ravnotežjem, zato je pri njih prisoten tudi strah pred padci. Dober program vadbe mora vsebovati tudi vaje za izboljšanje ravnotežja. Vrsta, pogostost, trajanje in intenzivnost vadbe so pri pacientih z osteoporozo odvisni predvsem od starosti, spola, izrazitosti osteoporoze in fizične pripravljenosti. Priporoča se večkomponentni program vadbe, ki vključuje vaje proti uporu in vaje za ravnotežje v dolžini 30-40 minut tri- do štirikrat tedensko. Splošna priporočena intenzivnost znaša 70–80 odstotkov. Zavedati se je treba, da se oseba z osteoporozo ne bo nikoli mogla vrniti k prejšnjemu življenjskemu slogu, ne glede na to, koliko vadi. Kljub široki uporabi vadbenih programov pri obravnavi pacientov z osteoporozo vpliv vadbe na povečanje kostne gostote in preprečevanje padcev ni povsem znan, saj so raziskave nizke kakovosti. Zato potrebujemo kakovostne raziskave, ki bi natančno določile učinkovitost posameznih komponent vadbe in s tem programa vadbe za paciente z osteoporozo. Ključne besede: osteoporoza, vadba, padci, preventiva, kostna gostota Objavljeno v ReVIS: 01.12.2022; Ogledov: 1085; Prenosov: 129 Celotno besedilo (668,07 KB) |