31. |
32. Pravni vidik problematike mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami, nameščenih v vzgojnih zavodihNuša Kunčič, 2020 Opis: Obravnava otrok s čustvenimi in vedenjskimi motnjami (v nadaljevanju ČVM) se opravlja v skladu z ZUOPP-1. Več let pa se že pojavljajo težnje po novi ureditvi, ki bi urejala tudi otroke in mladostnike, ki še niso prepoznani kot otroci in mladostniki s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, imajo pa čustvene in vedenjske težave. Stroka in praksa ugotavljata, da je obravnava otrok s ČVM velikokrat prepozna in da bi z ustrezno spremembo zakonodaje in uvedbo določenih načinov lažje pravočasno ukrepali ter obravnavali otroka na način, da kasneje ne bi prišlo do potrebe po namestitve v vzgojni zavod. S preventivo bi hkrati zmanjšali bremena vzgojnih zavodov, ki se v zadnjih letih soočajo z velikim porastom nameščenih otrok. Namen diplomske naloge je z normativno metodo širše predstaviti opredelitev oz. pravno podlago otrok in mladostnikov s ČVM ter njihovo obravnavo, pa tudi vzgojnih zavodov. Cilj pa je opozoriti na sistematično ureditev obravnave tako otrok s čustvenimi in vedenjskimi težavami oz. motnjami kot tudi vzgojnih zavodov. Na pomembnost spremembe zakonodajne ureditve kaže že dejstvo, da je bil v letu 2019 podan predlog novega zakona za to področje. Z deskriptivno metodo ter pregledom literature je v diplomskem delu predstavljen tudi vpliv družinskega okolja na razvoj čustvenih in vedenjskih težav oz. motenj pri otrocih in mladostnikih. Vmes se s pregledom sodne prakse obravnavanega področja predstavi dosedanje izkušnje slovenskega pravosodja in podkrepi opisano problematiko. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: vzgojni zavodi, otroci in mladostniki, čustvene težave, vedenjske težave Objavljeno: 31.12.2020; Ogledov: 2309; Prenosov: 165 Celotno besedilo (1,04 MB) |
33. Uporaba "otrok-vojakov" v luči mednarodnega pravaPetja Milješić, 2020 Opis: Skozi zgodovino je bila uporaba otrok v oboroženih spopadih vedno prisotna, tako v pomožnih kot tudi v direktnih vlogah. V mednarodnem pravu se prvič pojavi potreba po zaščiti otrokovih pravic z Ženevsko konvencijo o otrokovih pravicah leta 1924. Kasneje se je varstvo poglobilo in leta 1977 se v obeh protokolih k Ženevski konvenciji izpostavi rekrutiranje in uporabo otrok v spopadih. Leta 1989 Konvencija o otrokovih pravicah prvič definira otroka kot vsako osebo, mlajšo od 18 let. S Konvencijo 182 je Mednarodna organizacija dela leta 1999 uvrstila obvezno rekrutiranje mlajših od 18 let med najhujše oblike otroškega dela. Leta 2000 je bil sprejet Izbirni protokol h Konvenciji o otrokovih pravicah iz leta 1989 glede udeležbe otrok v oboroženih spopadih ali OPAC. Težava je, da postavlja dvojne standarde, ene za vladne oborožene sile, druge za nevladne oborožene skupine. Leta 2002 Rimski statut uvrsti rekrutiranje in uporabo otrok, mlajših od 15 let, med vojne zločine. S Pariškimi načeli in Pariškimi zavezami iz leta 2007 so se za "otroke-vojake" zavzele države, mednarodne in nevladne organizacije iz celega sveta, na čelu z Unicefom. Zasnovali so osnovo, ki nalaga nove smernice in praktične ukrepe v skladu z novejšimi mednarodnimi standardi, za izpust, razorožitev in reintegracijo. Odgovorne za rekrutiranje je obsodilo Mednarodno kazensko sodišče. Posebno sodišče za Sierro Leone pa je imelo pristojnost tudi nad "otroki-vojaki", starimi 15-18 let. Na te otroke je treba gledati kot na žrtve in jih obravnavati z dostojanstvom ter si prizadevati za njihovo reintegracijo. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: otroci vojaki, mednarodno pravo, oboroženi spopadi, otrokove pravice Objavljeno: 11.01.2021; Ogledov: 1390; Prenosov: 182 Celotno besedilo (465,23 KB) |
34. |
35. |
36. |
37. Psihosocialna pomoč žrtvam nasilja v družiniAnja Rijavec, 2014 Opis: Nasilje v družini postaja vse pogostejši pojav, kar je posledica tudi današnjega tempa
življenja ter slabših ekonomskih razmer. Diplomsko delo se osredotoča na nasilje nad otroki,
ki se pojavlja v obliki fizičnega, psihičnega in spolnega nasilja, nasilja med sorojenci ter
zanemarjanja otroka. Slednja oblika nasilja je vključena v empiričnem delu in je
obravnavana v obliki konkretnega primera. Nasilje v družini je v večini primerov prikrito,
predvsem ko gre za nasilje nad otroki, saj se le-ti bojijo nekomu izven ali znotraj družine
povedati, kaj se jim dogaja. Predvsem je težko opazno spolno in psihično nasilje ter seveda
zanemarjanje otroka, znaki fizičnega nasilja pa so po navadi opazni in jih prej prepoznamo. V
nalogi so natančneje opisane oblike nasilja, znaki nasilja ter načini prepoznavanja le-teh,
večji poudarek je na spolnemu nasilju ter zanemarjanju otroka. Vsako nasilje pusti posledice,
tako pri otroku, kot tudi pri odraslem, zato so opisane posledice nasilja in programi za pomoč
žrtvam ter storilcem nasilja. V nalogi je tudi navedeno, kam se lahko otroci zatečejo po
pomoč ter kako poteka psihosocialna pomoč otrokom žrtvam nasilja, kakšne so pristojnosti
centrov za socialno delo ter drugih institucij, ki se vključujejo v obravnavo primerov, ki se
drug od drugega razlikujejo med seboj. Iz tega razloga je v nalogo vključen tudi postopek, po
katerem se rešujejo problemi.
Za reševanje nasilja obstaja tudi zakonodaja, ki se jo morajo držati centri za socialno delo,
policija ter druge pristojne institucije, ki so vključene v določen primer obravnave nasilja. V
nalogo je v ta namen posebej vključen tudi Pravilnik o sodelovanju organov ter centrov za
socialno delo, multidisciplinarnih timov in regijskih služb pri obravnavi nasilja v družini, s
čimer je lahko na najbolj direkten in natančen način prikazano sodelovanje med institucijami
pri obravnavanju primerov.
Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: psihosocialna pomoč, nasilje, družina, družinsko nasilje, žrtve, otroci, ukrepi Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1624; Prenosov: 89 Celotno besedilo (921,12 KB) |
38. Analiza razvojnih odstopanj 4-5 letnih otrok glede na aktualne razvojne mejnikeNaja Oblak, 2017 Opis: Diplomsko delo predstavlja analizo razvojnih odstopanj 4-5 letnih otrok glede na aktualne
razvojne mejnike. V teoretičnem delu so predstavljene teorije in raziskave razvoja otrok,
razvojna področja (telesno-gibalno, zaznavno –spoznavno, socialno, čustveno-osebnostno),
ter vpliv sodobne tehnologije in vzgoje na razvoj otrok.V empiričnem delu je predstavljena
raziskava, ki smo jo izvedli v vrtčevski skupini otrok v starosti 4-5 let, s katero smo
preverjali doseganje aktualnih razvojnih mejnikov na vseh razvojnih področjih. Ugotovili
smo, da otroci v večini dosegajo vse predvidene razvojne mejnike. Težave so opazne
predvsem na socialnem področju v povezavi z organizacijo igre in druženja s sovrstniki.
Otroci so nadpovprečno sposobni na zaznavno- spoznavnem področju, ki vključuje
matematične naloge, opazovanje podrobnosti kakršne koli narave in področju govora. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: otroci, razvojna področja, vpliv vzgoje, vpliv tehnologije, razvojni mejniki Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 968; Prenosov: 44 Celotno besedilo (0,00 KB) |
39. Obravnava dislektičnih otrok v slovenskih srednjih šolahLara Obreza, 2015 Opis: V današnjem svetu si težko predstavljamo uspehe brez nenehnega učenja in šolanja, kar za
sabo privede neizbežno potrebo po obvladovanju črk in številk. Nemalo otrok v svetu črk in
številk vidi težavo. Pravimo jim dislektiki. Dislektiki imajo lahko težave v šoli in pri učenju,
še posebej, če njihova obravnava skozi leta šolanja ni bila primerna.
V nalogi smo preučevali dojemanje in obravnavo srednješolca z disleksijo iz različnih
vidikov. Ugotavljali smo, kako dislektika dojema in obravnava zakonodaja, šolski sistem,
sošolci. Namen je bil ugotoviti, ali med različnimi vidiki obstajajo razhajanja v dojemanju
disleksije, ugotoviti težave, povezane z njo, in spoznati osebo, ki ima tovrstno težavo. Z
delom smo predvsem želeli ozavestiti ljudi o disleksiji in njenih težavah.
Ugotovili smo, da se intervjuvanci zavedajo, da je disleksija trajna težava, v grobem poznajo
tudi njeno simptomatiko in samo obravnavanje – dislektika obravnavajo kot sebi enakega in
so mu ob težavah pripravljeni priskočiti na pomoč. Tudi s samo integracijo in vključevanjem
v razred dislektik ne zaznava posebnih težav. Ugotovili pa smo, da se pomoč, predpisana po
zakonodaji, v šoli žal ne izvaja v celoti. Šolski sistem in starši med seboj ne sodelujejo
najbolje, a so kljub temu dislektiku v oporo takrat, ko pomoč potrebuje. Kot v večini primerov
ima tudi družina dislektika pomembno vlogo pri podpori, pomoči in izobraževanju dislektika. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, učne težave, disleksija, branje, pisanje, diplomske naloge Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 838; Prenosov: 84 Celotno besedilo (1,27 MB) |
40. Psihično in fizično nasilje nad ženskami v Zgornjem PosočjuAnja Ručna, 2017 Opis: Nasilje v druţini je zelo zaskrbljujoč pojav, saj še vedno ostaja skrit za štirimi stenami.
Najpogostejša oblika nasilja v druţni pa je ravno nasilje nad ţenskami, zato se v diplomski
nalogi osredotočam na psihično in fizično nasilje nad ţenskami v Zgornjem Posočju.
Pravijo, da je za otroka in mamo najnevarnejše okolje ravno dom oziroma druţina, za ţensko
pa je najnevarnejša oseba njen partner. Čeprav bi druţina morala veljati za varen kraj, kjer
vladata ljubezen in zaupanje, je ravno tam skritega nasilja največ. Nasilje nad ţenskami danes
predstavlja eno izmed najpogostejših kršitev človekovih pravic.
Nasilje nad ţenskami je lahko v fizični obliki, psihični obliki, ekonomski obliki ali kot spolno
nasilje. V večini primerov je začetni dejavnik psihično nasilje, kasneje pa se počasi pričenja
razvijati bodisi fizično, ekonomsko ali spolno nasilje. Za ţensko je sprva nepričakovano, prvi
dogodek nasilja skuša opravičevati, ga zanikati ali pa iskati vzroke v sebi. Poznamo več
obdobij nasilja, ki si sledijo v začaranem krogu: naraščanje napetosti, obdobje izbruha,
obdobje opravičevanj ter obdobje miru ali medenih tednov, ko je ţrtev prepričana, da je
nasilja konec in da je zmagala njuna iskrena ljubezen. Ţal pa temu ni tako, temveč se začarani
krog vrne na začetek in kroţi, dokler ţrtev ne zbere dovolj poguma za odhod. Prisotnih je tudi
veliko dejavnikov, ki ţrtev zadrţujejo v odnosu oziroma ne dopuščajo, da bi lahko ţrtev odšla
iz odnosa.
Zgornje Posočje leţi na severozahodnem delu Slovenije, ki obsega občine Bovec, Kobarid in
Tolmin. Na prvi pogled dobimo prijeten občutek miru, sproščenosti in povezanosti ljudi med
seboj. Kaj pa se v resnici skriva v njihovih domovih, ne moremo predvideti, zato sem se
osredotočila na raziskavo, v kolikšni meri je prisotno nasilje v Zgornjem Posočju. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: Zgornje Posočje, nasilje, ženske, otroci, partnerski odnosi, diplomske naloge Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 885; Prenosov: 107 Celotno besedilo (1,56 MB) |