11. Položaj posameznih udeležencev v stanovanjskih najemnih razmerjihŠpela Gorše, 2014 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: stvarno pravo, civilno pravo, stanovanja, najemna razmerja, najemne pogodbe, najem, najemnina, najemniki, najemodajalci, Stanovanjski zakon
Objavljeno: 15.12.2017; Ogledov: 2860; Prenosov: 144
 Celotno besedilo (507,84 KB) |
12. Dileme pravne ureditve in prakse prometa s kmetijskimi zemljiščiDamijan Brulc, 2015 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kmetijska zemljišča, ponudniki, upravne enote, pravni posli, sodna praksa, sodno varstvo, pogodbe, zemljiška knjiga, vknjižba, ničnost, izpodbojnost, disertacije
Objavljeno: 18.12.2017; Ogledov: 2986; Prenosov: 181
Celotno besedilo (1,17 MB) |
13. |
14. |
15. |
16. |
17. Redna odpoved pogodbe o zaposlitviAlenka Šinkovec, 2017 Opis: Diplomsko delo predstavlja institut redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s kratko primerjavo med redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi delavcem in javnim uslužbencem. Redna odpoved je seveda le eden izmed načinov, na podlagi katerega lahko pogodbeni stranki prekineta pogodbo o zaposlitvi in s tem preneha tudi delovno razmerje. Poglavitna vira delovnega prava v Sloveniji, ki urejata prenehanje pogodbe o zaposlitvi, sta ZDR-1 in ZJU. Odpoved pogodbe o zaposlitvi predstavlja zelo pomembno tematiko delovne zakonodaje, saj ima velik vpliv na kakovost življenja delavca, poleg tega pa s seboj prinaša določene pravice. Gre za enostransko izjavo ene pogodbene stranke, posledica katere je prenehanje delovnega razmerja. Postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi je v ZDR-1 jasno definiran in manj formalen, kot je bilo določeno v ZDR. Tako kot Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) tudi novi ZDR-1 v posebnem poglavju celovito ureja pogodbo o zaposlitvi, od sklenitve do prenehanja. Največ poudarka sem namenila spremembam, ki jih je na področju odpovedi pogodbe o zaposlitvi, v primerjavi z ZDR, uvedel ZDR-1.Ureditev, ki jo predpisuje ZDR-1, naj bi veljala za vsa delovna razmerja med delavcem in delodajalcem, ne glede na vrsto delodajalca ali naravo zaposlitve. Posebnost pa je za zaposlene v državnih organih in samoupravnih lokalnih skupnostih, ko pride do redne odpovedi pogodbe iz poslovnega razloga, saj to področje ureja Zakon o javnih uslužbencih (ZJU). ZJU izrecno določa, da se glede razlogov za to odpoved pogodbe ne uporabljajo določbe ZDR-1, temveč ZJU.Z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, pogodba o zaposlitvi preneha veljati v celoti. To pomeni, da ni mogoče odpovedati le posameznih določb pogodbe o zaposlitvi oziroma enostransko spreminjati bistvenih sestavin pogodbe. ZDR-1 namreč ne dopušča delne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: delovna razmerja, redna odpoved, prenehanje pogodbe, zaposlitev
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 3648; Prenosov: 263
Celotno besedilo (703,12 KB) |
18. Podjemna pogodba s poudarkom na podjemnikovi odgovornosti za napakeAlja Koračin, 2017 Opis: Podjemna pogodba je zelo praktična pogodba, saj se uporablja za izdelavo in popravilo stvari, za telesno in umsko delo, vendar je med ljudstvom premalo poznana. Za raziskovanje te pogodbe sem se odločila, zato ker želim pripomoči k prepoznavnosti le-te. Ta pogodba bi bila lahko zanimiva za brezposelne, ki si želijo kaj zaslužiti ali za upokojence, ki so še dovolj aktivni, Drugače pa se lahko vsak podjetnik ali celo fizična oseba pri svojem delu sreča s podjemno pogodbo, kjer nastopa v vlogi podjemnika ali naročnika posla. Uporaba podjemne pogodbe je v porastu, zato je prav, da sta stranki seznanjeni s svojimi pravicami in dolžnostmi. V svojem delu sem se osredotočila predvsem na seznanitev naročnika posla z napakami, s katerimi se lahko sreča, in s sankcijami za odpravo teh napak.Le-to sem dosegla s preučevanjem zakonodajnih in drugih literaturnih virov ter z analizo le-teh. Med preučevanjem podjemne pogodbe sem prišla do zaključka, da mora biti pri svojem delu pazljivejši podjemnik, saj ima po mojem mnenju večjo odgovornost pri tem poslu. Iz tega razloga ima naročnik interes, da sklene to pogodbo in ne katere druge. Z njo ima večjo verjetnost, da bo lahko uveljavil napake in sankcije ter tako dobiti stvar s pogodbeno dogovorjenimi lastnostmi.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: podjemne pogodbe, sankcije, odgovornost, podjemniki, naročniki
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 3377; Prenosov: 237
Celotno besedilo (582,75 KB) |
19. |
20. Evropski parlament po Lizbonski pogodbiMaruša Ceket, 2012 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Evropska unija, Evropska skupnost, ustanovitvene pogodbe, Pogodba o Evropski uniji, Amsterdamska pogodba, Pogodba iz Nice, Pogodba o ustavi za Evropo, Lizbonska pogodba, Evropski parlament, proračun Evropskega sodišča, poslanci, politične skupine
Objavljeno: 31.07.2018; Ogledov: 2706; Prenosov: 134
Celotno besedilo (1,75 MB) |
