Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


41 - 50 / 135
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
41.
Pritožbeni mehanizmi in strokovni nadzor organov s prisilnimi pooblastili
Gregor Hudrič, 2017

Opis: Izvajanje nalog policije in drugih represivnih državnih organov terja uporabo različnih prisilnih pooblastil, s katerimi ti posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika. Uporaba prisilnih pooblastil omogoča učinkovito izvajanje njihovih nalog, hkrati pa predstavlja neprestano nevarnost njihove zlorabe. Te se kažejo v neupravičenih ali nesorazmernih posegih v osebno celovitost posameznika, lahko pa tudi v obliki vplivov vladajoče politike na operativno avtonomnost represivnih organov. Zato morajo biti nad delovanjem organov, ki udejanjajo državno prisilo, vzpostavljeni ustrezni nadzorstveni in pritožbeni mehanizmi, ki zlasti v primerih zatrjevanj ali zaznav domnevnih najhujših deviacij, ko zaradi izvajanja njihove dejavnosti pride do hudih telesnih poškodb ali smrti osebe, omogočajo njihovo učinkovito in neodvisno preiskavo, ki bi privedla do identifikacije in sankcioniranja odgovornih. Upoštevajoč sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice, ki se nanaša na domnevne kršitve 2. in 3. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (pravica do življenja in prepoved mučenja), se je razvila pozitivna dolžnost držav po učinkovitem preiskovanju takih primerov. V regiji so bila izoblikovana temeljna načela obravnave pritožb posameznikov zoper delo represivnih organov in učinkovite preiskave grobih posegov v človekove pravice, ki mora biti neodvisna, primerna, hitra, podvržena javnemu nadzoru in mora zagotavljati zadostno mero vključevanja žrtve v preiskavo. Pričujoča doktorska disertacija ponuja pregled najpomembnejših mednarodnih predpisov, organov in organizacij, ki imajo v regiji največji vpliv na vrednotenje delovanja in razvoj nadzorstvenih in pritožbenih mehanizmov zoper organe s prisilnimi pooblastili. Sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice, mnenja in priporočila mednarodnih organizacij, izkustvena spoznanja in dosedanje znanstvene razprave kažejo na to, da sta korektna obravnava pritožb zoper delo organov s prisilnimi pooblastili in učinkovito preiskovanje zatrjevanih ali zaznanih najhujših oblik njihovih deviacij v največji meri uresničljiva v obliki tako imenovanega državljanskega nadzora represivnih organov. Na podlagi podrobne analize delovanja organov s prisilnimi pooblastili, njihovih pristojnosti in obstoječih pritožbenih in nadzorstvenih mehanizmov ugotavljamo, da je v Republiki Sloveniji več organov, ki smejo za učinkovito izvedbo svojih nalog uporabiti različna prisilna pooblastila, vključno s smrtonosno silo. Poleg policije v to kategorijo uvrščamo vsaj še vojaško policijo, pravosodne policiste, uslužbence Finančne uprave Republike Slovenije, uslužbence varnostnega sektorja Obveščevalno varnostne službe Ministrstva za obrambo ter mestne in občinske redarje. Dvom v ustreznost sedanje ureditve nadzorstvene dejavnosti omenjenih organov na normativni in izvedbeni ravni temelji na ugotovitvah, (i) da obstoječi nadzorni in pritožbeni mehanizmi ne zagotavljajo enake obravnave pripadnikov teh organov, osumljenih domnevnih deviacij in enakega pravnega varstva domnevno oškodovanih posameznikov, (ii) da je najbolje dodelan sistem reševanja pritožb zoper delo policije, vendar je tudi ta zaradi institucionalne in hierarhične povezanosti s policijo podvržen kritikam o pristranski obravnavi pritožb, (iii) da obstoječi sistem ne zagotavlja učinkovite preiskave najhujših posegov v človekove pravice, ko ti nujno ne pomenijo kaznivega dejanja, ali jih storijo organi, ki ne sodijo v personalno pristojnost Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije, ter (iv) da obstoječi sistem ne zagotavlja ustreznega varstva operativne avtonomnosti represivnih organov. Za potrebe oblikovanja najprimernejše oblike nadzora organov s prisilnimi pooblastili v Republiki Sloveniji, ki bi glede na vse okoliščine sodila v prostor in čas, so bili podrobno proučeni modeli nadzora in reševanja pritožb zoper organe s prisilnimi pooblastili, ki delujejo v svetu. Prepoznane so tri osnovne oblike tako imenovanega državljanskega nadzora represivnih organov z različnimi stopnjami participacije javnosti pri izvajanju nadzora. Sodobni znanstveni raziskovalci kot najprimernejšo obliko nadzora vidijo v samostojni, neodvisni instituciji, izvzeti iz izvršilne veje oblasti, ki ima poleg pristojnosti za reševanje in celovito spremljanje pritožb posameznikov tudi široka pooblastila za preiskovanje najbolj grobih posegov represivnih organov v človekove pravice in temeljne svoboščine. Pričujoča doktorska disertacija, upoštevajoč znanstvena teoretična izhodišča, dosedanjo tujo prakso in lastna prakseološka dognanja ponuja kritično in konstruktivno oceno dosedanje normativne in izvedbene rešitve nadzorstva represivnih organov. Državljanski nadzor organov s prisilnimi pooblastili opredeljuje kot imperativ časa in hkrati ponuja ustrezne organizacijske in funkcionalne rešitve k oblikovanju nadzorstvenega sistema, ki bi poleg učinkovitega izvajanja nalog organov s prisilnimi pooblastili zagotavljal visoko in v demokratični družbi pričakovano raven spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: policija, policijska preiskava, prisilna pooblastila, policijska pooblastila, človekove pravice, državni nadzor, Slovenija, disertacije
Objavljeno: 07.11.2017; Ogledov: 3934; Prenosov: 346
.pdf Celotno besedilo (2,36 MB)

42.
Vloga vedenjskih vzorcev pogrešanih oseb pri njihovem iskanju
Sebastian Mohorič, 2017

Opis: Policija vsako leto obravnava povprečno 455 prijav pogrešanih oseb. Praviloma večino pogrešanih oseb najdejo v razmeroma kratkem času po prijavi pogrešanja, zato se prekinejo vse aktivnosti v zvezi z njenim iskanjem. V ostalih primerih pa policija vloži veliko napora in sredstev, da bi pogrešano osebo čim hitreje našli. Iskalna akcija je potrebna v približno tretjini primerov prijav pogrešane osebe, kar pomeni, da jih je povprečno 152 na leto. Pri iskanju policija pogosto zaprosi za pomoč enote sil za zaščito, reševanje in pomoč, saj so njihovi člani specifično usposobljeni prostovoljci, ki s svojim znanjem zelo pripomorejo k učinkoviti izvedbi iskalne akcije. Cilj vsake iskalne akcije je, da se pogrešana oseba najde. Za udeležene v iskalni akciji lahko najdba mrtve pogrešane osebe pomeni, da je bila iskalna akcija neuspešna, vendar je širše gledano tudi ta iskalna akcija uspešna, saj pomeni konec negotovosti svojcev in prijateljev, ki se lahko tako dostojno poslovijo od pokojnika. Vsak človek, tudi pogrešana oseba, ima svoj vedenjski vzorec, ki je dokaj konstanten. Glede na te vzorce lahko napovemo njegovo obnašanje in delovanje. Kljub trditvi, da ima vsak posameznik svoj vedenjski vzorec, je lahko za določene kategorije ljudi značilno podobno obnašanje. Strokovnjaki so namreč ugotovili, da imajo mladostniki v različnih fazah razvoja podobne vedenjske vzorce. Prav tako vedenjski vzorci določenih bolezenskih stanj prevladujejo nad vedenjskimi vzorci zdravega človeka. Ker je vedenjski vzorec pogrešane osebe za iskalno akcijo ključnega pomena, smo predlagali, da se ga vključi v organizacijo, načrtovanje in izvedbo iskalne akcije. Predlog sestavljajo trije sklopi. V prvem sklopu predlagamo vsebinsko dopolnitev in preureditev obstoječega obrazca Pogrešane osebe, I. del. V drugem sklopu smo, po vzoru tujih policij, izdelali dve prilogi: Kategorije pogrešanih oseb in njihove značilnosti in Kje iskati?. V tretjem sklopu smo izdelali obrazec Vedenjski vzorec pogrešane osebe.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: policija, iskalne akcije, pogrešane osebe, iskanje pogrešanih oseb, vedenjski vzorci, Slovenija
Objavljeno: 07.11.2017; Ogledov: 4512; Prenosov: 274
.pdf Celotno besedilo (2,00 MB)

43.
Zagotavljanje varnosti v Zavodih za prestajanje kazni zapora preko disciplinskega kaznovanja obsojencev
Denis Perše, 2017

Opis: Magistrska naloga se osredotoča na področje primernejše oziroma učinkovite urejenosti disciplinskih kazni po ZIKS-1. Dejstvo je, da se v praksi srečujemo s težavo, da obstoječe disciplinske kazni obsojenci ne dojemajo kot kazni in jih mešajo s instituti varnostne narave (namestitev v strožji režim prestajanja kazni). Tema magistrske naloge je precej aktualna, saj se v praksi soočamo z vprašanjem, kakšna bi lahko bila normativna ureditev disciplinskih kazni, da bi bila ustrezna in učinkovita ter da bi dosegla svoj namen. Ugotovitve ankete, izvedene med obsojenci, kažejo na to, da obsojenci varnostne ukrepe (namestitev v posebej varovan prostor, obisk za steklom) doživljajo kot kazen. Vse to kaže tudi na dejstvo, da obsojenci tisto kazen, ki jim je bila izrečena takoj, doživljajo zelo čustveno in jih močno prizadene
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Zavodi za prestajanje kazni zapora, disciplinski prestopek, disciplinska sankcija, varovanje zavoda, pravosodna policija, Zakon o splošnem upravnem postopku, Evropski odbor za preprečevanje mučenja in nehumanega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja, Slovenija, Evropska unija
Objavljeno: 07.11.2017; Ogledov: 3318; Prenosov: 199
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

44.
Otroci kot storilci kaznivih dejanj
Borut Vozelj, 2017

Opis: V magistrski nalogi sem se osredotočil na obravnavo otrok storilcev kaznivih dejanj, ki je za vse vpletene strokovne službe izredno zahtevna. Predstavil sem delo različnih strokovnih služb (policija, centri za socialno delo, šole, varuh človekovih pravic) in drugih, ki se pri svojem delu kakorkoli srečujejo s to vrstno problematiko (različne nevladne organizacije). Namen raziskave je bilo ugotoviti ali država omogoča strokovnih službam, da lahko svoje delo opravljajo dobro (z sprejeto zakonodajo, različna usposabljanja) in na kakšen način je poskrbljeno za otroke, ki se znajdejo v taki situaciji. Pri svojem delu sem opravil primerjavo z sosednjo državo - Hrvaško. V teoretičnem delu so opisani splošni pojmi in mednarodni dokumenti, ki urejajo status otroka. Opisana je krovna zakonodaja na področju obravnave otrok kot storilcev kaznivih dejanj. Prav tako je v nadaljevanju opisana primerjava med zakonodajo v Sloveniji in na Hrvaškem. Podrobneje je opravljena analiza različnih organizacij, ki imajo stik z otrokom in mu nudijo ustrezno pomoč. V empiričnem delu je opisano stanje kriminalitete na območju Republike Slovenije in Republike Hrvaške. Prišel sem do zaključka, da je kriminaliteta na splošno v upadu in, da je strokovna usposobljenost vpletenih oseb na dobrem nivoju. V veljavi so zakoni, ki omogočajo dobro delo z otroki, ki storijo kaznivo dejanje in jim nudijo dobre rešitve in ustrezno pomoč. Kot pomanjkljivost lahko izpostavim različno delovanje centrov za socialno delo, saj jim manjka centralno-enotno usmerjenje. Moje ugotovitve lahko s pridom uporabijo vse strokovne službe, ki so bile zajete v raziskavi magistrske naloge.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: otroci, policija, kriminaliteta, obravnave otrok, storilci kaznivih dejanj, center za socialno delo, varuh človekovih pravic, Slovenija
Objavljeno: 07.11.2017; Ogledov: 3762; Prenosov: 203
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

45.
Preiskovalna dejanja policije v predkazenskem postopku
Anja Rebec, 2015

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: predkazenski postopki, preiskave, dokazni standardi, prikriti preiskovalni ukrepi, policija
Objavljeno: 12.12.2017; Ogledov: 4715; Prenosov: 378
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

46.
Uporaba službenega psa v slovenski policiji
Lara Čebron, 2014

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: policija, policijski psi, službeni psi, vodniki, naloge, prisilna sredstva
Objavljeno: 12.12.2017; Ogledov: 3650; Prenosov: 263
.pdf Celotno besedilo (593,54 KB)

47.
Zagotavljanje splošne varnosti na demonstracijah
Robert Munda, 2015

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: varnost, javna zbiranja, demonstracije, protesti, policija, policijska pooblastila, psihologija množice
Objavljeno: 13.12.2017; Ogledov: 3081; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

48.
Policijska pooblastila in ukrepi varnostnika
Erik Planišček, 2015

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: varovanje, nacionalna varnost, policija, varnostnik, človekove pravice
Objavljeno: 13.12.2017; Ogledov: 3546; Prenosov: 213
.pdf Celotno besedilo (661,48 KB)

49.
50.
Pooblastila policije pri pregledu in preiskavi osebnega vozila
Erik Ravbar, 2015

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: policija, policijska pooblastila, človekove pravice, predkazenski postopki, pregled, preiskava, osebna vozila
Objavljeno: 14.12.2017; Ogledov: 3671; Prenosov: 230
.pdf Celotno besedilo (564,06 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh