Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


81 - 90 / 170
First pagePrevious page567891011121314Next pageLast page
81.
82.
83.
84.
85.
86.
87.
Prostorsko načrtovanje in pravica do zdravega življenjskega okolja - primer vojaškega vadišča
Mihaela Smrdel, 2017

Abstract: Vsaka gradnja objektov, infrastrukture ali drugi posegi v prostoru morajo biti predhodno ustrezno načrtovani. Slednje mora biti izvedeno po predpisanih postopkih skladno z veljavno zakonodajo. Prostorsko načrtovanje je v javnem interesu, pri tem pa ločimo pristojnosti države in pristojnosti občin, katerim je tudi dana odgovornost,da s pripravo prostorskih načrtov zaščitijo svoje prebivalce pred neželenimi posegi v prostor. Takšni posegi bi lahko imeli negativne posledice in obenem pomenili grob poseg v pravico do zdravega življenjskega okolja, v primeru nujnih infrastrukturnih posegov pa je potrebno predvideti vse ukrepe za omilitev negativnih posledic. Posegi v prostor lahko pomenijo javno korist, obenem pa lahko močno prizadenejo okolje in posameznika, ki v tem okolju živi. Ključno dilemo postavlja vprašanje, ali sov postopkih sprejemanja prostorskih načrtov v zakonodaji že ustrezno urejene pravne norme in mehanizmi, da lahko učinkovito zaščitijo človekove pravice do zdravega življenjskega okolja. Proces sprejemanja prostorskega načrta omogoča zainteresirani javnosti seznanitev s postopkom in podajanje pripomb ter pobud.Osrednja tema naloge je prikazati, kako je zavarovana pravica do zdravega življenjskega okolja že v postopku samega prostorskega načrtovanja in ugotoviti, ali je slednje mogoče doseči s sodelovanjem občanov ter nosilcev urejanja prostora. Uresničevanje pravice do zdravega življenjskega okolja je analizirano na primeru sprejema državnega prostorskega načrta za osrednje vadišče Slovenske vojske Postojna. Za kakovost življenja prebivalcev je varovanje okolja in zagotavljanje pravice do zdravega življenjskega okolja v okviru postopka prostorskega načrtovanja izjemnega pomena.
Found in: ključnih besedah
Keywords: pravica do zdravega življenjskega okolja, čezmerna obremenitev okolja
Published: 16.08.2018; Views: 2060; Downloads: 145
.pdf Fulltext (751,43 KB)

88.
Problematika metodologije določanja odškodnine zaradi omejitve lastninske pravice v javno korist
Dušanka Dijak, 2017

Abstract: Lastniško stanje zemljišč po katerih potekajo javne ceste marsikje ni pravno urejeno. Slovenske občine bi morale, najkasneje do oktobra 2012 zagotoviti, da bodo kategorizirane občinske ceste potekale po zemljiščih v njihovi lasti. Postopki odkupa zemljišč v zasebni lasti ali razlastitve zemljišč in plačila primerne odškodnine so dolgotrajni. Oviro ob pomanjkanju sredstev za odkup zemljišč ter nerealnih pričakovanj lastnikov zemljišč predstavlja tudi dejstvo, da pravno ni določena nobena metodologija, po kateri bi bilo mogoče odškodnino določiti pošteno in neselektivno. Po Zakonu o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (ZUPUDPP) bi morala vlada z uredbo predpisati metodologijo o ocenjevanju vrednosti nepremičnin, pravic na nepremičninah, nadomestil in škod. Osnutek uredbe ni vseboval dejanske metodologije za izračun odškodnine zaradi omejitve lastninske pravice v javno korist, zato le-ta ni bila sprejeta. Na podlagi mednarodnega razpisa je švedsko podjetje Swedsurvey izdelalo študijo "Razvoj metod ocenjevanja vrednosti nadomestil ob umeščanju prostorskih ureditev javnega pomena v prostor ter pregled učinkovitosti ureditve določanja in izplačevanja odškodnin zaradi gradnje gospodarske javne infrastrukture". Cilj naloge je bil dopolniti modele množičnega vrednotenja. Končno poročilo strokovni javnosti, pred obravnavo na Vladi, ni bilo predstavljeno. Metodologija ni požela velikega odobravanja. Ustavno sodišče RS je leta 2014 razveljavilo Zakon o davku na nepremičnine (ZDavNepr) in posledično s tem Zakon o množičnem vrednotenju (ZMVN). Podobno je v primeru kmetijskih in gozdnih zemljišč. Enotna metodologija za ugotavljanje vrednosti kmetijskega zemljišča in gozda, katero so sodni cenilci uporabljali pri določanju odškodnine ob razlastitvi takih zemljišč, je prenehala veljati leta 2016. Nadomestil jo je Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-E). Čeprav je v Zakonu navedeno, da podrobnejšo metodologijo vrednotenja zemljišč predpiše minister, metodologija, ki bi nadomestila prej obstoječo ni pripravljena. Občina Jezersko se je odzvala pozivu Ministrstva za infrastrukturo glede urejanja nezakonite problematike kategoriziranih občinskih cest, ki potekajo po zasebnih zemljiščih. Pri strokovnjakih iz področja ocenjevanja vrednosti je naročila izdelavo metodologije za vrednotenje zasebnih zemljišč po katerih potekajo občinske ceste. Z analizo stavbnega zemljišča za stanovanjsko gradnjo, stavbnega zemljišča za gradnjo javne infrastrukture ter kmetijskega in gozdnega zemljišča v občini Jezersko, primerljivih občinah in na območju Slovenije je bila določena premija za voljnost prodajalca 6%. Osnova za določitev odškodnine je podana kot vsota posebne vrednosti in morebitnih stroškov, ki bi se v postopku razlastitve pojavili. Pošteno vrednost tvori tržna vrednost na datum obravnave (raba pred začetkom spremembe namembnosti - javna cesta) ter premija za voljnost prodajalca. Občina Jezersko je metodologijo sprejela s sklepom na redni občinski seji decembra 2016. Tudi v tujini se stroka spopada s problematiko določanja primerne odškodnine v primeru javnega interesa. Ameriška praksa narekuje, da je v izogib morebitnim tožbam primerno ponuditi 25% več od tržne vrednosti zemljišča. Nemška praksa favorizira diferenčno metodo. Ta narekuje, da odškodnino za razlaščeni del zemljišča predstavlja vsota tržne vrednosti zemljišča, odškodnine za morebitne prednosti ali pomanjkljivosti na neobremenjenem delu zemljišča in drugih stranskih stroškov. Veliko slovenskih strokovnjakov je že poseglo na območje razlastitve in javnega dobra. Med drugim so se dotaknili tudi določitve vrednosti zemljišča kot stvarnega vložka k projektu in polno nadomestilo v odnosu z ameriško tezo vpliva javnega interesa 25%, definirali kot vsoto nadomestila za razlaščeno premoženje, odškodnine, nadomestila za škodo in nadomestila stroškov. Iz opravljene ankete na temo določevanja primerne odškodnine v primerih razlastitve zaradi javnega interesa je moč razbrati, da sodni cenilci iz področij gradbeništvo, kmetijstvo in gozdna zemljišča ter pooblaščeni ocenjevalci vrednosti nepremičnin, kljub problematiki in pozivu Ministrstva za infrastrukturo k urejanju pravnega stanja poteka kategoriziranih cest čez zasebna zemljišča, ne opažajo povečanega pristopa občin k urejanju zakonskega stanja. Glede metodologije za Občino Jezersko so anketirani strokovnjaki mnenja, da je pribitek za voljnost prodajalca 6% prenizek in da se ga ne da uporabiti neodvisno od lokacije. Več odobravanja je pri pribitku 25% nad tržno vrednostjo, po ameriški literaturi. Presenetljivo nasprotujoči so si strokovnjaki ob vprašanju možnosti uporabe metodologije za Občino Jezersko kot objektivnega orodja za merjenje poštene odškodnine na območju Slovenije. Vse kaže na težnjo po čimprejšnji ureditvi predpisa smernic glede določevanja poštene odškodnine.
Found in: ključnih besedah
Keywords: lastninska pravica, javni interes, razlastitev, odškodnina, Slovenija, magistrske naloge, bolonjski program
Published: 16.08.2018; Views: 4955; Downloads: 317
.pdf Fulltext (1,67 MB)

89.
Pridobitev stvarnih pravic na nepremičninah v javno korist
Mirjana Jurhar-Pečnik, 2016

Abstract: Dobra komunalna infrastruktura, vodovod, kanalizacija, elektrika, plinovodi, ceste in ostale javne storitve so pogoj za kvalitetno življenje vsakega posameznika in skupnosti, v kateri posameznik biva in dela. Bolj kot je infrastruktura razvita, boljši je osebnostni in gospodarski razvoj te skupnosti. Osnovna infrastruktura se zagotavlja že na primarni lokalni ravni in nato nadgrajuje na državni ravni. Za razvoj nove infrastrukture in boljše javne storitve pa je potreben poseg v stvarne pravice. Pravica do lastnine je ena od najpoglavitnejših človekovih pravic. Tako se posameznik znajde v situaciji, ko mora pretehtati, ali dovoli poseg v svoje pravice, v svojo lastnino. Naj s posegom soglaša in sprejme odškodnino? Bo ta odškodnina pravična? Kaj se bo zgodilo, če soglasja ne bo in bo država s svojimi postopki posegla v naše pravice? V magistrski nalogi sem predstavila postopke in pravne podlage prostovoljne in prisilne razlastitve. Analizirala sem transparentnost teh postopkov. Izpostavila sem prednosti in pomanjkljivosti teh postopkov, dileme, s katerimi se v praksi srečujejo udeleženci v teh postopkih in na katere opozarjajo pravniki v svojih strokovnih člankih.
Found in: ključnih besedah
Keywords: lastninska pravica, javna raba, služnostne pravice, zemljiške knjige, odškodnina, magistrske naloge, bolonjski program
Published: 17.08.2018; Views: 2715; Downloads: 157
.pdf Fulltext (1,88 MB)

90.
Med starševsko (ne)skrbjo in otrokovo pravico do zasebnosti
Anja Škabar, 2017

Abstract: Diplomsko delo obravnava problematiko poseganja v otrokovo pravico do zasebnosti na spletnih družbenih omrežjih. Delo smo utemeljili na primeru, ki se je zgodil v Avstriji, ko so starši objavili intimne fotografije svoje hčerke na spletnem socialnem omrežju Facebook, ta pa jim nadaljnjih posegov v zasebnost ni uspela preprečiti in je bila prisiljena uporabiti sodno varstvo. V diplomskem delu nas je zanimala pravna ureditev tega področja v Sloveniji, preučevali pa smo tudi, kakšno institucionalno podporo ima otrok na voljo v takih primerih. Diplomsko delo je zasnovano v dveh delih, teoretičnem in empiričnem. Izvedli smo kvalitativno raziskavo, in sicer intervjuje, v katerih je sodelovalo 6 predstavnikov vladnih in nevladnih organizacij. Sklepi dela kažejo na to, da je treba v Sloveniji zakonsko urediti otrokov dostop do sodišč in pravnih sredstev, zlasti v primerih, ko se pojavijo konflikti med otroki in njihovimi zakonitimi zastopniki. Udeleženci intervjujev so poudarili, da bi pogostejša uporaba instituta kolizijskega zastopnika otrokom znatno pomagala pri reševanju konfliktov s starši, ko reševanje na predhodnih stopnjah ne bi bilo uspešno. Sklepi kažejo tudi na to, da je v Sloveniji več ustanov, ki imajo dovolj strokovno podkovanega kadra in ki bi v takem primeru lahko priskočile otroku na pomoč, na centrih za socialno delo pa bi bila lahko obravnave deležna celotna družina, na primer v obliki družinske mediacije.
Found in: ključnih besedah
Keywords: pravica do zasebnosti, otroci, družbena omrežja, pravno varstvo, diplomske naloge, bolonjski program
Published: 17.08.2018; Views: 2375; Downloads: 167
.pdf Fulltext (725,88 KB)

Search done in 0 sec.
Back to top