11. |
12. Načelo sorazmernosti v slovenski ustavnosodni praksiSanda Aćimović, 2016 Opis: Načelo sorazmernosti je namenjeno omejevanju prekomernih posegov države v pravice posameznika. Prav tako je vodilo za zakonodajalca pri oblikovanju pravnih pravil. Sestavlja ga test legitimnosti, kjer je potrebno odgovoriti, ali je cilj, ki ga zasledujemo, ustavno dopusten. Test sorazmernosti je sestavljen iz treh vprašanj. Ali je ukrep primeren za dosego zastavljenega cilja, nujen v tej meri, da ne obstaja milejše sredstvo za dosego cilja, ter sorazmeren v ožjem smislu, ki pomeni tehtanje dveh prirejenih pravic. Načelo sorazmernosti predstavlja kriterij za reševanje ustavnih sodnih odločb. Uporaba testa sorazmernosti je obvezna za sodišča in državne organe, kadar posega na področje pravic posameznikov. Test sorazmernosti zahteva vrednotenje posameznih pravic ter zagotavlja, da pravica ne izgubi svojega bistva. Toliko bolj pride do izraza v kazenskem postopku, ko prihaja do omejevanja svobode posameznika. Ustavno sodišče ga uporablja tudi v primeru, ko prihaja do kolizije med dvema ustavnima pravicama v zasebnopravnih razmerjih. Ustavni sodniki v sklopu ustavnosodne presoje določajo vrednostna merila, na podlagi katerih je dopustno omejevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: ustavna sodišča, ustavnosodna presoja, načelo sorazmernosti, pravna država, Slovenija, magistrske naloge, bolonjski program Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 7964; Prenosov: 716 Celotno besedilo (1,39 MB) |
13. Diskrecijska pravica in nedoločeni pravni pojmiLara Kodran, 2018 Opis: Diskrecijska pravica in nedoločeni pravni pojmi v marsikaterem pogledu s strani družbe niso obravnavani kot pozitivna, temveč prej kot dodatna pravica, podeljena upravnemu organu. Če pogledamo iz drugega zornega kota, pa se v vsakdanjem življenju lahko srečamo z vrsto nepričakovanih situacij, ki jih ni moč predvideti vnaprej. Diplomsko delo nazorno opredeli omenjene pojme v povezavi s temeljnimi načeli, ki morajo biti strogo upoštevana za izdajo zakonite upravne odločbe,izdane na podlagi prostega preudarka.Odločanje po prostem preudarka ne sme biti samovoljno, pravno nevezano ali arbitrarno. Diskrecija je upravnemu organu podeljena zgolj na podlagi zakonske ali podzakonske norme, pri tem pa se srečuje z več omejitvami. Posamični upravni akt mora biti izdan v mejah pooblastila, v skladu z namenom danega pooblastila, biti pa mora tudi utemeljen in obrazložen.Te omejitve tako izpodbijajo domnevo o samovoljnem oziroma arbitrarnem delovanju pristojnega organa. Ker v praksi prihaja tudi do kršitve ali zlorabe diskrecijske pravice, pa so vsakemu posamezniku kot pravno varstvo zagotovljena tudi ustrezna pravna sredstva, v primeru nezakonitega poseganja v pravice, obveznosti ali druge pravne koristi strank v postopku. Za širši pogled na prosti preudarek pa diplomsko delo zajema tudi primerjavo z njegovo ureditvijo v nekaterih drugih evropskih državah ter razmerje med institutoma diskrecijske pravice in nedoločenih pravnih pojmov. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: diskrecija, prosti preudarek, nedoločeni pravni pojmi, javni interes, pravna država, zakonitost Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 11583; Prenosov: 732 Celotno besedilo (817,01 KB) |
14. |
15. Vloga upravnega organa pri pripravi prostorskega aktaMarjana Sitar Malič, 2010 Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: prostorski akt, odločba, skladnost, gradnja, objekt, gradbeno dovoljenje, pravna varnost, pravni subjekti, država, upravna enota, lokalna samouprava, občina, prostor, projektna dokumentacija, načrtovanje, postopek, magisteriji Objavljeno: 29.08.2018; Ogledov: 2367; Prenosov: 116 Celotno besedilo (838,25 KB) |
16. Empirična raziskava vpliva gospodarske in nepremičninske krize na slovenski trg najemnih in lastniških stanovanj v obdobju 1991-2015 ter vloga socialne državeRobert Rožič, 2017 Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: lastnina, nepremičnine, človekove pravice, etika, pravna država, socialna država, ekonomska kriza, socialni transferji, disertacije Objavljeno: 04.09.2018; Ogledov: 2134; Prenosov: 143 Celotno besedilo (3,60 MB) |
17. Reform of democracy and the rule of law in SloveniaJernej Letnar Černič, Matej Avbelj, Marko Novak, Dejan Valentinčič, 2019 Opis: The rule of law is the fundamental basis for the functioning of any constitutional democracy in a free and democratic state. It is a precondition for a person's self-fulfilment and a functioning economy. A strategic constitutional and actual priority for Slovenia is to lay the foundations for the functioning of a real rule of law, which need to be internalised by the people, both in the public and the private sector. The rule of law is a precondition for the functioning of all state systems, as well as its social subsystems, particularly the economy. Slovenia started its path towards the rule of law only after declaring independence in 1991. In adopting a new Constitution -- despite legal continuity from the previous state -- Slovenia accepted explicitly and with high political consensus the values of the rule of law and the protection of human rights, setting them at the top of its normative, constitutional and legal framework. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: pravna država, vladavina prava, politični sistemi Objavljeno: 09.05.2019; Ogledov: 3191; Prenosov: 136 Celotno besedilo (1,18 MB) |
18. Državno-pravna zgodovina KosovaNevenka Lučić Stanimirović, 2012 Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: Pravna zgodovina, samostojnost države, država Kosovo, Srbi, Albanci, Iliri, Južni Slovani, ZRJ, OZN, Resolucija 1244 Objavljeno: 29.05.2019; Ogledov: 2148; Prenosov: 123 Celotno besedilo (634,95 KB) |
19. |
20. Vloga Beneške komisije pri promociji demokracije skozi pravoTina Zorko, 2019 Opis: Evropsko komisija za demokracijo skozi pravo ali Beneško komisijo je 10. maja 1990 ustanovil odbor ministrov Sveta Evrope. Je posvetovalni organ Sveta Evrope za ustavnopravna vprašanja. Njen temeljni akt je statut. Temeljna delovna področja so demokratičnost institucij in temeljne človekove pravice ter svoboščine; ustavno sodstvo; volitve; referendumi in politične stranke. Trenutno šteje 61 držav članic. Stalni kraj zasedanja so Benetke, medtem ko je sedež sekretariata v Strasbourgu. Komisija se sestaja štirikrat letno na plenarnem zasedanju. Sestavljata jo po en član ter nadomestni član iz vsake države članice in sta imenovana za dobo štirih let. Gre za neodvisne strokovnjake z mednarodnimi izkušnjami pri delovanju v demokratičnih institucijah. Predsedstvo Komisije se izvoli izmed vseh članov za obdobje dveh let. Glavna dejavnost Beneške komisije je priprava mnenj v skladu z njenimi pooblastili na zahtevo države članice, organov Sveta Evrope in mednarodne organizacije. Mnenja niso pravno zavezujoča, vendar predstavljajo določen pravni standard za državo. Mnenja imajo pomemben vpliv na delovanje Evropskega sodišča za človekove pravice, saj to v svojih sodbah pogosto citira mnenja Komisije. Raziskovalne metode, ki sem jih uporabila, so zgodovinska metoda, primerjalna metoda, metoda analize, induktivna metoda in metoda študije primera. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: ustavno sodstvo, pravna država, demokratičnost Objavljeno: 14.01.2020; Ogledov: 2247; Prenosov: 244 Celotno besedilo (0,00 KB) Gradivo ima več datotek! Več...
|