1. Pravno varstvo posameznika v upravnem pravu Evropske unijeMatej Avbelj, 2014, izvirni znanstveni članek Opis: Prispevek se osredotoča na upravno pravo EU, ki je ena od sodobnih pojavnih oblik upravnega prava in katerega obseg
in pomen v zadnjih letih skokovito naraščata. Prispevek uvodoma opredeli, kaj upravno pravo EU sploh je. Temu sledi analiza ustvarjalcev upravnega prava EU, kakor tudi njegovih naslovnikov. V okviru teh je osrednja pozornost namenjena posamezniku. Predstavljeni so različni načini, kako upravno pravo EU vpliva na položaj posameznika in, z druge strani, kako lahko posameznik zavaruje svoje pravice in pravne interese v upravnih postopkih z evropskimi upravnimi organi. Prispevek sklene s kratko oceno pravnega položaja posameznika v upravnem pravu EU in z nekaj predlogi za njegovo izboljšavo.
Ključne besede: upravni postopek, človekove pravice, pravna varnost, Evropska unija Objavljeno v ReVIS: 23.06.2025; Ogledov: 45; Prenosov: 1
Celotno besedilo (141,89 KB) |
2. Failed democracy : the Slovenian Patria case - (non)law in contextMatej Avbelj, 2014, izvirni znanstveni članek Opis: The paper discusses the role played by the Slovenian judiciary and its legal academic counterparts in the notorious Slovenian ‘Patria affair’. The affair led to the incarceration of the leader of the main Slovenian opposition party just three weeks before the parliamentary elections, turning the latter into an unfair and illegitimate event rather than an exercise in democracy. Due to the overall legal and political context of the affair, there is growing evidence to substantiate the belief that right from the outset the affair was politically motivated and used to instrumentalise, even abuse, the institutions of the rule of law for political purposes. With a special focus on the role of the Constitutional Court in this matter, the paper demonstrates the severity of the crisis of the rule of law in Slovenia, a country that is inevitably drifting into the group of de facto failed constitutional democracies.
Ključne besede: tranzicija, demokracija, Slovenija, pravosodje, pravna država Objavljeno v ReVIS: 23.06.2025; Ogledov: 49; Prenosov: 1
Celotno besedilo (358,50 KB) |
3. Vloga notarja na področju dednega prava : magistrsko deloSilva Božnar, 2025, magistrsko delo Opis: Notariat je v slovenskem pravosodnem sistemu ponovno prisoten od leta 1994, kar
pomeni, da predstavlja pretežno novo institucijo. V okviru magistrskega dela pa smo
kljub temu uspeli dokazati, da je ta institucija učinkovito integrirana v pravni okvir, pri
čemer je skozi leta mogoče zaznati pozitiven trend njenega poslovanja. Družba se
nenehno sooča z različnimi spremembami – družbenimi, gospodarskimi in
tehnološkimi, kar zahteva prilagodljivost institucij, zato ni presenetljivo, da tudi notariat
potrebuje prilagajanje svojih funkcij in pristojnosti spremembam. Bistvo magistrskega
dela je predstaviti vlogo notarja na področju dednega prava. Najprej je opisana funkcija
notariata in notarskega poklica, nato pa se delo osredotoča na opredelitev notarjevih
že obstoječih pristojnosti v okviru dednopravnega področja. Notar ima že danes precej
širok spekter pristojnosti, ki se večinoma izvajajo v preventivnem smislu, torej v obliki
predhodnega urejanja premoženjskih razmerij zapustnika. Notarju kot osebi javnega
zaupanja pripada pristojnost, da v obliki notarskega zapisa sestavi pogodbe z
dednopravnimi posledicami in oporoke, kar prispeva k večji pravni varnosti. Namen
magistrskega dela je spodbuditi razmišljanje o možnosti širjenja pristojnosti notarjev,
saj v večini držav notarji že imajo širšo vlogo na področju dednega prava, kjer veljajo
za glavne akterje tudi v zapuščinskih postopkih. Analizirane so prednosti in slabosti
takšne ureditve ter podrobneje proučene specifičnosti pravnih sistemov Avstrije,
Hrvaške in Madžarske, kjer je takšen pristop uveljavljen že nekaj časa. Magistrsko delo
združuje teoretične in praktične vidike, ki so podprti s statističnimi podatki in sodno
prakso, s čimer ponuja celostno sliko obravnavane tematike. Ključne besede: notariat, notarska listina, dedno pravo, pogodbe z dednopravnimi posledicami, oporoka, zapuščinski postopek, pristojnosti notarjev, preventivna funkcija, pravna varnost Objavljeno v ReVIS: 19.05.2025; Ogledov: 375; Prenosov: 31
Celotno besedilo (825,49 KB) |
4. Pasti nepremičninske posredniške pogodbe : magistrsko deloAnja Jenko, 2025, magistrsko delo Opis: Osrednja tema magistrskega dela so pasti nepremičninske posredniške pogodbe, kjer se osredotočamo na zakonsko podlago, sodno prakso in na delovanje posrednikov v praksi in skozi to iščemo najbolj pomembne pasti, ki vplivajo na delovanje posrednikov. V delu predstavimo pravno ureditev nepremičninskega posredovanja, razvoj Zakona o nepremičninskem posredovanju, opazovane primere nepremičninskega posredovanja v zadnjem letu ter primere zakonske ureditve in prakse na Hrvaškem, v Nemčiji in v Združenih državah Amerike. Predstavimo zahteve za delovanje posrednikov na trgu in postopek pridobitve licence v praksi ter lastne izkušnje pridobitve licence, ki jih povežemo z lastnim mnenjem o možnostih samostojnega opravljanja posredovanja po pridobitvi licence. Podrobno pregledamo tudi zavarovanje odgovornosti posrednikov in nadzor inšpektorata nad delovanjem posrednikov, kot tudi potrebo po vključitvi drugih strokovnjakov v procesu posredovanja nepremičnin. Skozi pregled zakona in sodne prakse izpostavimo glavne pasti posredniške pogodbe, ki se navezujejo na plačilo posrednika kot provizija ali upravičenost do plačila dodatnih stroškov, določbe o upravičenosti do plačila posrednika, ki so motivacija za delovanje posrednika ali naročnika ter zakonske določbe glede obveznosti posrednika in namen teh določb. V magistrskem delu izpostavimo slabe določbe zakona, sodne prakse in delovanja posrednikov na trgu ter na podlagi primerov ureditve posredovanja v tujini podamo predloge za izboljšavo. Ključne možnosti izboljšanja delovanja vidimo v celoviti obravnavi spremembe zakonodaje, povečanem nadzoru posredovanja investitorjev, povečanem nadzoru nad splošnimi pogoji nepremičninskih družb in obveščanju naročnikov in tretjih oseb o pomembni vsebini posredniških pogodb. Ključne besede: posredniška pogodba, nepremičnine, pravna ureditev, opravljanje dejavnosti, nadzor, pasti posredniške pogodbe, provizija, upravičenost do plačila, zastopanje Objavljeno v ReVIS: 14.04.2025; Ogledov: 285; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,36 MB) |
5. Pravni vidiki podelitve pravne subjektivitete robotski avtomatizaciji procesov : magistrsko deloNataša Vehar, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu se proučujejo pravni vidiki podelitve pravne subjektivitete robotski avtomatizaciji procesov (RPA) in njen vpliv na pravni okvir. Raziskava je pokazala, da RPA ni povsem nova tehnologija, vendar je njena širša uporaba še vedno v začetni fazi implementacije, kar nakazuje velik neizkoriščen potencial. Tehnologija omogoča avtomatizacijo ponavljajočih se in predvidljivih nalog, pri čemer je delovanje RPA predvidljivo in zanesljivo, kar omogoča jasno določitev odgovornosti. Analiza nacionalnih zakonodaj je pokazala, da trenutni pravni okviri že zajemajo RPA in omogočajo učinkovito urejanje odgovornosti, kar zagotavlja pravno varnost za uporabnike in razvijalce. Ugotovljeno je bilo tudi, da RPA ostaja nišna tehnologija, zato trenutna zakonodaja zadostno pokriva to področje brez potrebe po dodatni regulaciji. Vendar pa je hiter tehnološki razvoj umetne inteligence, ki vse bolj prevzema funkcije RPA oziroma jo bistveno nadgrajuje, pokazal potrebo po prilagoditvi pravnega okvira, da bi se ohranile temeljne pravice in svoboščine ter da bi se preprečilo škodljivo delovanje tehnologij. V Evropski uniji Akt o umetni inteligenci predstavlja pomemben korak k celoviti regulaciji umetne inteligence in posredno tudi RPA. Kljub tem premikom pa trenutne razprave niso usmerjene v podeljevanje pravne subjektivitete RPA ali sistemom umetne inteligence, saj bi to prineslo številne pravne in etične izzive. Na podlagi ugotovitev lahko zaključimo, da trenutni pravni okvir ustrezno ureja RPA, vendar bo zaradi hitrega razvoja umetne inteligence potrebno nadaljnje prilagajanje zakonodaje, da bo ta sledila tehnološkemu napredku in zagotavljala zaščito temeljnih pravic. Ključne besede: pravna subjektiviteta, robotska avtomatizacija procesov, umetna inteligenca, avtonomni sistemi, Akt o umetni inteligenci EU, pravna odgovornost Objavljeno v ReVIS: 26.02.2025; Ogledov: 362; Prenosov: 10
Celotno besedilo (838,21 KB) |
6. |
7. Pravna in ekonomska varnost pacienta po prenosu določb Direktive 2011/24/EU o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu : doktorska disertacijaDiana Grad, 2024, doktorska disertacija Opis: V ospredje je postavljena obravnava vprašanja pravne in ekonomske varnosti pacientov, ki se odločijo za čezmejno zdravljenje skladno z Direktivo 2011/24/EU o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu. Namen disertacije je definirati, kako so bili cilji te Direktive preneseni v zakonodajo držav članic EU in pri tem kot ključno preučiti ex post učinke pri načrtovanem čezmejnem zdravljenju, kot jih predvideva in opredeljuje SEU. Uvodna poglavja so namenjena zlasti obravnavi koncepta sistemov socialne varnosti, njihovega povezovanja ter analizi normativne ureditve področja čezmejnega zdravstvenega varstva na območju EU, pri čemer je poudarek na Direktivi 2011/24/EU in ključnih primerih v sodni praksi SEU. Glede na postavljena raziskovalna vprašanja je bilo uporabljenih več raziskovalnih metod. Obravnavana tematika zadeva vse države članice EU, zato je v nadaljevanju s primerjalno pravnega vidika ponazorjena analiza odklonov od ciljev Direktive 2011/24/EU v sedmih izbranih državah članicah EU, pri tem pa so upoštevane različne ureditve sistemov zdravstvenega varstva na območju EU. Z normativno analizo, ki je obravnavana v zadnjem delu, je naš cilj analizirati normativno ureditev področja čezmejnega zdravstvenega varstva v Republiki Sloveniji s poudarkom na prenosu Direktive 2011/24/EU, pri čemer je izpostavljena tako ekonomska varnost kot tudi pravna varnost pacienta z vidika PDEU, URS in sodne prakse sodišč RS. V zaključku je definiran še predlog za ustrezno ureditev ekonomsko-pravne varnosti pacientov pri načrtovanem čezmejnem zdravljenju na primeru Republike Slovenije, ki bi odpravil dve ključni anomaliji, ki sta se pojavili po prenosu ciljev Direktive 2011/24EU v zakonodajo Republike Slovenije. Ključne besede: čezmejno zdravstveno varstvo, Direktiva 2011/24/EU, zdravstveni sistemi držav članic EU, sodna praksa SEU, PDEU, pravna in ekonomska varnost pacienta Objavljeno v ReVIS: 03.12.2024; Ogledov: 498; Prenosov: 12
Celotno besedilo (3,17 MB) |
8. Boj zoper kibernetsko kriminaliteto na mednarodni ravni : magistrsko deloRok Strašek, 2024, magistrsko delo Opis: Tehnološki razvoj v modernem času vzporedno vpliva na kibernetsko kriminaliteto in učinkovit sistem odzivanja organov pregona. Razvilo se je več oblik kibernetskega kriminala, med katere spada vsakršna zloraba, povezana z informacijsko tehnologijo, še posebej bomo v magistrskem delu dali poudarek in opisali visokotehnološki kriminal ter tudi ostale oblike in pojme, ki se pojavljajo v obravnavani tematiki. Razvoj je botroval tudi kibernetskemu vojskovanju, ki se ga poslužujejo nekatere države, ta pa lahko pusti tehnološko in tudi življenjsko usodne posledice. V delu bomo analizirali aktualno vojno v Ukrajini in poskušali predstaviti prikrito kibernetsko vojno v ozadju. Čezmejnost kibernetskega kriminala vpliva na pripravo pravnih aktov, ki bi zagotovili pravnopolitično sprejemljivost na mednarodni ravni za omejitev in pregon le-tega. V sklopu mednarodnega sodelovanja in sodelovanja v Evropski uniji so se ustanovili razne agencije in združenja, ki se zavzemajo za medsebojno sodelovanje in učinkovite rešitve na tem področju. V delu bomo predstavili nekaj organizacij, ki se borijo proti kibernetskemu kriminalu tako v Evropski uniji kot v svetu. Organi pregona so morali pripraviti konkretne rešitve in pobude na področju učinkovitega odzivanja na kibernetski kriminal. V magistrskem delu bomo preverili, ali so se ti organi uspešno prilagodili novim oblikam. Prav tako bomo preverili, ali Slovenija na nacionalni ravni stremi k sinhronemu razvoju z ostalim svetom na tem področju v okviru zakonskih uredb in določb. Ključne besede: kibernetski kriminal, kibernetsko vojskovanje, pravna ureditev Republike Slovenije za boj proti kibernetskemu kriminalu, institucije za boj proti kibernetski kriminaliteti, IP-naslov Objavljeno v ReVIS: 21.10.2024; Ogledov: 562; Prenosov: 23
Celotno besedilo (1,33 MB) |
9. Opis delovanja sistema kazensko-pravnega nadzora nad plačevanjem davkov v Sloveniji : diplomsko deloLjubo Čučnik, 2024, diplomsko delo Opis: V nalogi sem opisal delovanje sistema nadzora nad plačevanjem davkov in prispevkov; najprej z vidika upravnega nadzora in nato še z vidika kazensko-pravnega pregona, kjer pa sem analiziral smotrnost in uspešnost in posledično delovanje pravne države. Vpliv na delovanje pravne države je namreč pri nadzoru nad plačevanjem davkov in prispevkov zelo velik, saj se tu nadzira plačevanje v proračun in ima na podlagi elementa prisile dokaj velik vpliv na količino pobranih davkov in prispevkov. Navedeno ima neposreden učinek na delovanje države, saj se s pobranih davkov in prispevkov zagotavlja funkcioniranje državnega aparata, tako upravni kot sodni del, kar ima velik vpliv na stopnjo zagotovljenega pravnega varstva v državi, povezano pa je tudi s stopnjo kriminala oz. s tem povezano varnostjo v državi. Pri opisu in analizi sem poskušal upoštevati vpliv na uspešnost pobiranja davkov in tudi vpliv na sistem nadzora nad finančnim poslovanjem v širšem smislu in vpliv na delovanje celotnega kazensko-pravnega sistema družbenega nadzora. Poskušal sem ugotoviti, ali je pravni okvir dovolj kvaliteten kot podlaga za funkcioniranje nadzornih inštitucij ter ugotoviti ustreznost kvalitete delovanja nadzornih inštitucij na izbranem področju. S tem pa povezanim zagotavljanjem pravne varnosti in predvidljivosti ter s tem zadovoljivost okvirja za konkurenčni boj poslovnih subjektov na trgu. Pri tem sem se osredotočil bolj na materialno kot na procesno pravo. V nalogi sem uporabil analizo in interpretacijo pravnih virov (ustave, zakonskih in podzakonskih aktov, referatov, analiz, člankov, sodb), s primerjalno metodo sem iskal podobnosti pri različnih tipih neplačevanja davkov iz kazensko-pravne perspektive tako na podlagi zakonskih obveznosti oz. pristojnosti kot tudi na podlagi študije primerov in intervjujev nadzornih inštitucij. V sklepu sem ugotovil, da finančne nadzorne institucije v danem trenutku zagotavljajo zadovoljiv okvir za delovanje trga in pravne države z namenom zagotavljanja predvidljivosti za nemoteno delovanje liberalističnega tipa ekonomske ureditve. Za konec sem nakazal nekatere rešitve in možne smeri razvoja sistema nadzora nad finančnim poslovanjem. Ključne besede: davki in prispevki, pravna država, družbeni nadzor, kazensko pravo, financiranje Objavljeno v ReVIS: 17.05.2024; Ogledov: 971; Prenosov: 17
Celotno besedilo (905,93 KB) |
10. Obvezna mediacija : magistrsko deloLucija Osim, 2024, magistrsko delo Opis: Mediacijo se, kot eno izmed oblik alternativnega reševanja sporov, obravnava kot prostovoljni postopek. Načelo prostovoljnosti velja v vseh fazah, kar pomeni, da se postopek začne, teče in konča ob soglasju strank. Omenjeno načelo spada med redke kogentne norme Zakona o mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah in predstavlja bistveno značilnost mediacije. Kljub temu načelo prostovoljnosti ni absolutno, saj v slovenskem pravnem prostoru obstajajo zakonske izjeme. Te zakonske izjeme uvajajo in določajo institut obvezne mediacije, ki omejuje, če ne celo izključuje, načelo prostovoljnosti in dopušča prekinitev sodnega postopka za maksimalen čas treh mesecev. Med vsemi zakoni izstopa Zakon o brezplačni pravni pomoči, ki je uvedel obvezno mediacijo za upravičenca brezplačne pravne pomoči. V tem primeru zakon določa obveznost soglašanja in sodelovanja v postopku. Glede na zakonsko dikcijo, načelo prostovoljnosti v primeru Zakona o brezplačni pomoči ni več relevantno. Prav tako pod vprašaj postavlja uresničevanje ustavnega načela enakopravnosti, ki naj bi ga prav ta zakon uresničeval. Skozi analizo pravnih predpisov in sodne prakse, ter na podlagi statističnih podatkov uspešnosti mediacijskih postopkov, bodo podani odgovori na vprašanja, ki se postavljajo pri institutu obvezne mediacije. Namen magistrskega dela je ugotoviti, ali je obvezna mediacija skladna s temeljnim načelom prostovoljnosti in pravico do poštenega sojenja, ki jo določa Evropska konvencija o človekovih pravicah, ter ali je ureditev v Zakonu o brezplačni pravni pomoči v dopustnih mejah ustavne pravice do sodnega varstva in načela enakopravnosti. Ključne besede: obvezna mediacija, pravica do sodnega varstva, načelo enakopravnosti, pravica do poštenega sojenja, brezplačna pravna pomoč, načelo prostovoljnosti Objavljeno v ReVIS: 16.04.2024; Ogledov: 1249; Prenosov: 172
Celotno besedilo (1,13 MB) |