91. |
92. |
93. Institut državne mejeEva Arko, 2010 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Državne meje, Državne meje, Državne meje, državna meja, pravna načela, mejni znaki, mirno reševanje sporov, arbitraža, schengensko območje, schengenski informacijski sistem
Objavljeno: 20.06.2019; Ogledov: 2085; Prenosov: 91
 Celotno besedilo (2,68 MB) |
94. |
95. Nakupovalno odločanje kupcev nepremičnin z vidika ekonomskih in pravnih medkulturnih razlikSanja Radivojević, 2015 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: nepremičnine, potencialni kupci, kultura, družina, kupna moč, hipotekarna posojila, lastninska pravica, nakupi, hipoteka, odločanje, recesija, finančna kriza, pravna ureditev, predpisi, Slovenija, Združene države Amerike, disertacije
Objavljeno: 23.12.2019; Ogledov: 1853; Prenosov: 139
Celotno besedilo (5,81 MB) |
96. Vloga Beneške komisije pri promociji demokracije skozi pravoTina Zorko, 2019 Opis: Evropsko komisija za demokracijo skozi pravo ali Beneško komisijo je 10. maja 1990 ustanovil odbor ministrov Sveta Evrope. Je posvetovalni organ Sveta Evrope za ustavnopravna vprašanja. Njen temeljni akt je statut. Temeljna delovna področja so demokratičnost institucij in temeljne človekove pravice ter svoboščine; ustavno sodstvo; volitve; referendumi in politične stranke. Trenutno šteje 61 držav članic. Stalni kraj zasedanja so Benetke, medtem ko je sedež sekretariata v Strasbourgu. Komisija se sestaja štirikrat letno na plenarnem zasedanju. Sestavljata jo po en član ter nadomestni član iz vsake države članice in sta imenovana za dobo štirih let. Gre za neodvisne strokovnjake z mednarodnimi izkušnjami pri delovanju v demokratičnih institucijah. Predsedstvo Komisije se izvoli izmed vseh članov za obdobje dveh let. Glavna dejavnost Beneške komisije je priprava mnenj v skladu z njenimi pooblastili na zahtevo države članice, organov Sveta Evrope in mednarodne organizacije. Mnenja niso pravno zavezujoča, vendar predstavljajo določen pravni standard za državo. Mnenja imajo pomemben vpliv na delovanje Evropskega sodišča za človekove pravice, saj to v svojih sodbah pogosto citira mnenja Komisije. Raziskovalne metode, ki sem jih uporabila, so zgodovinska metoda, primerjalna metoda, metoda analize, induktivna metoda in metoda študije primera.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: ustavno sodstvo, pravna država, demokratičnost
Objavljeno: 14.01.2020; Ogledov: 2331; Prenosov: 247
 Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
97. Mednarodna sredstva mirnega reševanja mejnih in delimitacijskih sporovTomaž BergantNajdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mednarodno pravo, sredstva mirnega reševanja mednarodnih sporov, mednarodni spor, diplomatska sredstva, pravna sredstva, sodno reševanje sporov, arbitraža, pogajanja, mediacija, regionalni organi
Objavljeno: 07.07.2020; Ogledov: 1669; Prenosov: 75
Celotno besedilo (730,50 KB) |
98. Impeachment v teoriji in praksiŽanet Silič, 2020 Opis: Impeachment ali zanj uveljavljen izraz ustavna obtožba je ustavni institut, izvirajoč iz srednjeveške Anglije, ki omogoča postopek obtožbe državnih funkcionarjev ob kršitvi ustave in zakonov ter s tem omogoči odstranitev neprimernega kandidata iz svoje visoke in odgovorne državne funkcije. V diplomski nalogi je za širše razumevanje instituta na začetku opisan pojem pravne države, demokracije in delitve oblasti, iz katerih posredno in nujno povezano izhaja impeachment. V nadaljevanju je opisan zgodovinski pregled izvora instituta, njegova vključitev v svetovne ustave ter njihove primerjave, saj se ustavne ureditve instituta med seboj razlikujejo. Te razlike so najbolj opazne v odgovornih subjektih, pristojnih organih za ugotavljanje odgovornosti, postopku in sankcijah, ki obtožene doletijo. Končno poglavje je osredotočeno na primere predsedniških obtožb, ki dajejo odgovor podani hipotezi. Med raziskovanjem smo uporabili deskriptivno metodo zaradi vsebinskega izhajanja iz izbrane strokovne literature, zgodovinsko in primerjalno metodo pri primerjanju državnih ustavnih ureditev. Želimo prikazati posebnost in tudi pomembnost zasenčenega instituta, ki s svojim obstojem pripomore k ohranjanju ravnovesja oblasti in ohranjanju pravne in demokratične države. S podano hipotezo pa smo želeli predstaviti vidik ranljivosti in lahke zlorabe instituta, saj je ta nemalokrat izrabljen kot orodje političnih strank v želji po oblasti in odstranitvi tekmecev. Z diplomsko nalogo želimo izpostaviti pomembnost tega posebnega in starodavnega instituta in opozoriti na izkoriščanja ob njegovi uporabi ter spodbuditi nadaljnje raziskave, saj je področje instituta posebno v državah poznih demokracij še neraziskano.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: ustava, pravna država, sistem zavor in ravnovesij, politično orodje, ustavna obtožba
Objavljeno: 29.07.2020; Ogledov: 1601; Prenosov: 121
Celotno besedilo (371,26 KB) |
99. Primerjalna analiza obtožbe državnega funkcionarjaDanijela Golob, 2020 Opis: Z institutom ustavne obtožbe (impeachmenta) je definiran postopek obtožbe najvišjih državnih funkcionarjev zaradi hujše kršitve ustave in zakonov. Z drugimi besedami: to je institut za ugotavljanje njihove kazenske odgovornosti % odgovornosti za posamezna protipravna dejanja % in mehanizem za uresničevanje te odgovornosti, s katerim se ob potrdilni obtožbi kaznuje najvišjega državnega funkcionarja. Za lažje razumevanje smo na začetku diplomske naloge najprej opisali pravno teorijo, ki se ukvarja s problematiko instituta šefa države v različnih skupinah državnih ureditev, in odgovornost posameznih državnih funkcionarjev. Temu sledita zgodovinski pregled instituta in predstavitev razvoja ter kazenske odgovornosti državnih funkcionarjev. Med raziskovanjem smo uporabili deskriptivno metodo, s katero smo opisali ključne pojme, ki so povezani s pravno ureditvijo, in primerjalno metodo, da bi ugotovili podobnosti in razlike med državami glede na to, kako se postopek izvede, ter glede na njegove posledice. V končnem poglavju smo se osredotočili na primere obtožb v različnih državah, ki so nam omogočili potrditev hipoteze. Z diplomsko nalogo smo želeli prikazati pomembnost tega instituta % ki ga imajo nekatere države, tudi Slovenija, zapisanega v ustavi % za prevzemanje odgovornosti ob kršitvi.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: pravna država, politična odgovornost, kazenska odgovornost, sankcije
Objavljeno: 01.12.2020; Ogledov: 1312; Prenosov: 99
Celotno besedilo (650,50 KB) |
100. |
