Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


61 - 70 / 121
Na začetekNa prejšnjo stran3456789101112Na naslednjo stranNa konec
61.
62.
Vpliv ustanovitve Krajinskega parka Ljubljansko barje na prebivalce in cene nepremičnin
Andrej Ciuha, 2009

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: krajinski park, nepremičnine, pravna regulacija, varstvo narave, varovana področja, gospodarska kriza, magisteriji
Objavljeno: 13.08.2018; Ogledov: 2518; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (2,59 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

63.
64.
Načelo sorazmernosti v slovenski ustavnosodni praksi
Sanda Aćimović, 2016

Opis: Načelo sorazmernosti je namenjeno omejevanju prekomernih posegov države v pravice posameznika. Prav tako je vodilo za zakonodajalca pri oblikovanju pravnih pravil. Sestavlja ga test legitimnosti, kjer je potrebno odgovoriti, ali je cilj, ki ga zasledujemo, ustavno dopusten. Test sorazmernosti je sestavljen iz treh vprašanj. Ali je ukrep primeren za dosego zastavljenega cilja, nujen v tej meri, da ne obstaja milejše sredstvo za dosego cilja, ter sorazmeren v ožjem smislu, ki pomeni tehtanje dveh prirejenih pravic. Načelo sorazmernosti predstavlja kriterij za reševanje ustavnih sodnih odločb. Uporaba testa sorazmernosti je obvezna za sodišča in državne organe, kadar posega na področje pravic posameznikov. Test sorazmernosti zahteva vrednotenje posameznih pravic ter zagotavlja, da pravica ne izgubi svojega bistva. Toliko bolj pride do izraza v kazenskem postopku, ko prihaja do omejevanja svobode posameznika. Ustavno sodišče ga uporablja tudi v primeru, ko prihaja do kolizije med dvema ustavnima pravicama v zasebnopravnih razmerjih. Ustavni sodniki v sklopu ustavnosodne presoje določajo vrednostna merila, na podlagi katerih je dopustno omejevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: ustavna sodišča, ustavnosodna presoja, načelo sorazmernosti, pravna država, Slovenija, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 7995; Prenosov: 719
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

65.
66.
Smrtna kazen
Danaja Vidmar, 2017

Opis: Diplomsko delo se osredotoča na primerjavo ureditve smrtne kazni v Združenih državah Amerike in državah na evropski celini. Prikazala sem primerjavo modernih demokratičnih držav, ki pa se bistveno razlikujejo v kaznovalnih politikah, predvsem glede smrtne kazni. Evropske države nastopajo odločno abolicionistično, medtem ko je v Združenih državah Amerike smrtna kazen še vedno del zakonodaje večine zveznih držav. Predstavila sem tudi primer Kitajske, ki zavzema sam vrh, kar se tiče izvršitev smrtnih kazni. Zanimale so me geneze smrtne kazni za obe celini, kateri so tisti dejavniki, zaradi katerih je v Evropi smrtna kazen že skoraj povsod odpravljena, ter zgodovinski okvir smrtne kazni v ZDA. V delu sem opisala metode usmrtitve, ki se še danes uporabljajo v Združenih državah Amerike, in proučila problem, ki ga sama usmrtitev predstavlja tako z vidika človekovih pravic kot tudi z vidika izvršitve odvzema življenja. Mnenja o smrtni kazni so v današnjem času še vedno precej deljena. Vse manj je utemeljenih argumentov zagovornikov smrtne kazni, abolicionizem pa postaja že skoraj vsesplošen trend. Kljub temu je na področju smrtne kazni še ogromno za postoriti in dokler bo država institucionalno ubijala, bo vedno obstajala možnost, da lahko usmrtitev doleti tudi nedolžnega. Sodnih zmot namreč nikoli ne bo mogoče zagotovo preprečiti. Vprašanje smotrnosti smrtne kazni se še vedno pojavlja, kajti nemogoče je dokazati, da smrtna kazen zmanjšuje stopnjo kriminala oziroma vsaj ne bolj učinkovito kot druge oblike sankcij. S tem pa smrtna kazen izgubi tudi svoj glavni namen. Zgodovinsko gledano, so z razvojem družbe najhujše kazni postopoma nadomeščale milejše kazni, maščevanje je zamenjala bolj racionalna vladavina prava, kazni pa so začele dobivati tudi druge namene, kot na primer rehabilitacije storilca. Kaj torej najbolj arhaična oblika kaznovanja še dela v pravosodnih sistemih enih izmed najmodernejših držav?
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: smrtna kazen, usmrtvitve, abolicija, pravna zmota, Združene države Amerike, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 4185; Prenosov: 496
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

67.
Diskrecijska pravica in nedoločeni pravni pojmi
Lara Kodran, 2018

Opis: Diskrecijska pravica in nedoločeni pravni pojmi v marsikaterem pogledu s strani družbe niso obravnavani kot pozitivna, temveč prej kot dodatna pravica, podeljena upravnemu organu. Če pogledamo iz drugega zornega kota, pa se v vsakdanjem življenju lahko srečamo z vrsto nepričakovanih situacij, ki jih ni moč predvideti vnaprej. Diplomsko delo nazorno opredeli omenjene pojme v povezavi s temeljnimi načeli, ki morajo biti strogo upoštevana za izdajo zakonite upravne odločbe,izdane na podlagi prostega preudarka.Odločanje po prostem preudarka ne sme biti samovoljno, pravno nevezano ali arbitrarno. Diskrecija je upravnemu organu podeljena zgolj na podlagi zakonske ali podzakonske norme, pri tem pa se srečuje z več omejitvami. Posamični upravni akt mora biti izdan v mejah pooblastila, v skladu z namenom danega pooblastila, biti pa mora tudi utemeljen in obrazložen.Te omejitve tako izpodbijajo domnevo o samovoljnem oziroma arbitrarnem delovanju pristojnega organa. Ker v praksi prihaja tudi do kršitve ali zlorabe diskrecijske pravice, pa so vsakemu posamezniku kot pravno varstvo zagotovljena tudi ustrezna pravna sredstva, v primeru nezakonitega poseganja v pravice, obveznosti ali druge pravne koristi strank v postopku. Za širši pogled na prosti preudarek pa diplomsko delo zajema tudi primerjavo z njegovo ureditvijo v nekaterih drugih evropskih državah ter razmerje med institutoma diskrecijske pravice in nedoločenih pravnih pojmov.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: diskrecija, prosti preudarek, nedoločeni pravni pojmi, javni interes, pravna država, zakonitost
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 11641; Prenosov: 734
.pdf Celotno besedilo (817,01 KB)

68.
Hitri prekrškovni postopek
Matija Šafarić, 2016

Opis: Po osamosvojitvi Republike Slovenije je mlada država potrebovala novo zakonodajo, ki bi bila sodobnejša in učinkovitejša. Eno večjih sprememb na pravnem področju je doživela prekrškovna zakonodaja, ko je bil sprejet nov sistemski zakon - Zakon o prekrških (ZP-1), ki je celovito prenovil področje prekrškov. ZP-1 je uvedel nove postopke odločanja o prekršku, nove institute in nove organe, ki odločajo v postopku o prekršku. Ena izmed značilnosti, ki jih je uvedel ZP-1 je t.i. hitri prekrškovni postopek, ki ga vodijo prekrškovni organi. Tak postopek naj bi bil predvsem hiter, enostaven in učinkovit. Že takoj po sprejemu ZP-1 so se pokazale določene težave, tako pri izvajanju zakona, kot tudi njegovem tolmačenju, zato je bil ZP-1 od sprejema že (pre)večkrat spremenjen. Zaradi njegovega pogostega spreminjanja je prekrškovni postopek postal prezapleten in nejasen, tako za tiste, ki ga izvajajo, kot tudi za kršitelje. Namen magistrske naloge je pripraviti pregled materialnopravne in procesnopravne ureditve hitrega prekrškovnega postopka in skozi pregled ureditve podati kritiko hitrega prekrškovnega postopka ter kritiko prekrškovne zakonodaje z vidika uporabe v policiji. Kritična analiza normativne ureditve je narejena v luči policijskega dela in izhaja iz predpostavke, da pri prenovi prekrškovne zakonodaje niso bila upoštevana vsa pravna načela.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: prekrški, prekrškovni postopek, policija, policijski postopki, pravna načela, Slovenija, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 3538; Prenosov: 326
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

69.
Pravna ureditev interaktivnih tv kviz oddaj
Nina Sarah Medved Kortekaas, 2017

Opis: S hitrim razvojem medijev v zadnjih desetletjih, ki so v neprestanem iskanju novih, zanimivih vsebin, s katerimi bi pritegnili gledalce, uporabnike in oglaševalce, so se tudi na področju televizijske produkcije razvili novi formati televizijskih oddaj. Mednje lahko prištejemo tudi t. i. "interaktivne TV-oddaje". Ena izmed zvrsti le-teh je interaktivna kviz oddaja. Gre za zabavno televizijsko oddajo v živo, kjer voditelj postavlja kviz vprašanja, na katera lahko gledalci odgovarjajo prek premijske telefonske številke z namenom dobiti nagrado za pravilno rešitev. Nagrada pripada tistemu, ki je bil izmed vseh sodelujočih gledalcev izbran in poda pravilen odgovor v eter. Slovenski pravni red ne pozna sistematske, natančne ureditve interaktivnih kviz oddaj. V tej pravni negotovosti pogosto prihaja do sodnih sporov med izdajateljem teh oddaj in gledalci. V obstoječi slovenski pravni praksi se za namen razreševanja konfliktov uporabljajo splošni zakoni, ki postavljajo preširoke pravne podlage in zato ne zadostijo potrebam tako izdajateljev kot udeležencev interaktivnih kviz oddaj v celoti. S tem nastanejo pravne praznine, katere bi bilo treba zapolniti s specializiranim zakonom in tako zagotoviti pravno varnost vseh udeležencev. Prek pregleda slovenske pozitivno-pravne ureditve, primerjave z nemškim pravnim redom na področju interaktivnih oddaj so predstavljena vprašanja in predlagane rešitve, kako bi s posebnim pravnim aktom te interaktivne oddaje lahko uredili. V Nemčiji so z največjo pravno preciznostjo smiselno uredili interaktivne kviz oddaje s posebnim podzakonskim aktom. Temeljno vodilo pri oblikovanju pravne ureditve je bilo, da naj ima izvajalec vnaprej jasno določene omejitve in dolžnosti, znotraj katerih lahko oddajo izvaja. Pri tem je glavna pozornost namenjena varovanju pravic gledalcev. Gledalec pa je vnaprej obveščen o svojih pravicah in tudi tveganjih, katere sprejme, če želi v oddaji takega formata aktivno sodelovati. Prek pregleda slovenske pozitivno-pravne ureditve, primerjave le-te z nemškim pravnim redom na področju interaktivnih oddaj so predstavljena vprašanja in predlagane rešitve, kako bi s posebnim pravnim aktom interaktivne kviz oddaje lahko pravno uredili tudi v slovenskem pravnem redu.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mediji, televizijske oddaje, kvizi, pravno varstvo, pravna ureditev, Slovenija, Nemčija, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 2573; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (377,68 KB)

70.
Pravica do življenja spočetega zarodka
Saša Vesel, 2017

Opis: Pravica kot pojem, ki nekomu nekaj dovoljuje, mu daje možnost, da nekaj je, mu pusti nekaj narediti ali pa imeti je tisto, kar lahko upravičeno štejemo med pomembnejše vrednote v vsakdanjem življenju. Vanje se nikakor ne sme neupravičeno posegati, predvsem pa jih ni dovoljeno izkoriščati. Verjetno se vsi strinjamo s tem, da je življenje tisto, kar moramo oziroma bi morali skrbno varovati ne glede na to, ali gre za naše življenje ali pa za življenje nekoga tretjega. Namen razprave v magistrskem delu je iskanje pravice do življenja spočetega zarodka. Obstoječi pravni redi omenjeno pravico, ki v večini primerov ni deležna neposrednega varstva, različno obravnavajo. V redkih primerih zasledimo celo absolutno varstvo pravice do življenja spočetega zarodka. V našem pravnem redu zarodek nima absolutne pravice do življenja, saj je od leta 1977 umetna prekinitev nosečnosti do 10. tedna nosečnosti dovoljena in popolnoma legitimna. Tudi Ustava Republike Slovenije v svojem 55. členu določa, da je odločanje o rojstvih otrok svobodno; to pomeni, da se vsak posameznik sam odloči glede tega, koliko otrok bo imel in kdaj jih bo imel. Podobno morajo biti posamezniku zagotovljene tudi metode in načini, ki mu omogočajo spočetje, rojstvo ali pa preprečitev rojstva otroka. V Evropski uniji pa je Malta tista država, kjer je umetna prekinitev nosečnosti popolnoma prepovedana. Zarodku priznava absolutno pravico do življenja. Sledijo ji še Irska, Poljska in Ciper, ki imajo prav tako eno strožjih zakonodaj s področja umetne prekinitve nosečnosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: splav (medicina), umetni splav, pravna ureditev, Evropa, Nemčija, Poljska, Irska, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 2555; Prenosov: 200
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh