Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Teoretično izhodišče: Diplomsko delo predstavlja sistematičen pregled literature, ki obravnava fizioterapevtsko obravnavo po operativnem zdravljenju cervikalne radikulopatije ter poudarja pomen aktivnega pristopa in preventive pri obravnavi težav vratne hrbtenice. Metoda: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela s pregledom znanstvene in strokovne literature. Članke smo izbirali na podlagi vključitvenih in izključitvenih kriterijev ter jih pridobili iz podatkovnih baz PubMed, Google Scholar in PEDro. Za prikaz poteka izbora literature je bil uporabljen PRISMA diagram. Rezultati: V analizo je bilo vključenih 9 raziskav. Rezultati kažejo, da po operaciji cervikalne radikulopatije prihaja do pomembnega izboljšanja bolečine in funkcionalnega stanja ne glede na vrsto obravnave. Najpogosteje uporabljeni fizioterapevtski pristopi vključujejo specifične vaje za vratno hrbtenico, stabilizacijske vaje, programe vaj na domu ter edukacijo bolnika. Raziskave niso enotno dokazale superiornosti strukturirane fizioterapije v primerjavi s standardno obravnavo, vendar nakazujejo koristi pri določenih vidikih okrevanja, zlasti pri adherentnih bolnikih in zgodnji rehabilitaciji. Razprava: Ugotovitve potrjujejo, da je fizioterapija pomemben del pooperativne obravnave, pri čemer ima ključno vlogo aktiven in individualno prilagojen pristop. Poseben pomen ima tudi preventiva, saj lahko z ustreznimi vajami in korekcijo drže zmanjšamo tveganje za nastanek degenerativnih sprememb vratne hrbtenice.
Keywords: fizioterapija, cervikalna radikulopatija, rehabilitacija, vaje, preventiva
Published in ReVIS: 10.07.2026; Views: 50; Downloads: 1
Full text (1,25 MB)

Abstract: Teoretična izhodišča: Osteoporoza je stanje, pri katerem kosti sčasoma izgubijo gostoto in postanejo šibkejše in krhke. To poveča tveganje za zlome kosti, tudi pri manjših obremenitvah ali vsakodnevnih dejavnostih. Namen: Namen diplomske naloge je bil na podlagi analize literature preučiti najpogosteje uporabljene fizioterapevtske metode in tehnike pri obravnavi osteoporoze pri starejših ženskah ter oceniti njihovo učinkovitost. Poseben poudarek je bil namenjen vplivu vadbenih programov na ravnotežje in pogostost padcev. Metode: S pomočjo podatkovnih baz ProQuest, ScienceDirect, Scopus, PEDro, PubMed in Google Scholar smo iskali ustrezno strokovno literaturo, objavljeno med letoma 2015 in 2025, ki je ustrezala prej določenim vključitvenim kriterijem. Pridobljene podatke smo obdelali s kvalitativno analizo. Rezultati: V končno obdelavo smo vključili dvanajst raziskav, ki so ustrezale vsem kriterijem in jih podrobno pregledali, predstavili ključne podatke in med seboj primerjali. V skupni vzorec našega pregleda je bilo vključenih 863 žensk med 50. in 80. letom starosti z diagnosticirano osteopenijo ali osteoporozo. Analiza raziskav je pokazala, da se pri preprečevanju in zdravljenju osteoporoze starejših žensk uporabljajo različne fizioterapevtske metode in tehnike; kot učinkoviti izstopata vadba proti uporu in vadba za ravnotežje. Razprava: Najpogosteje uporabljeni pristopi so multimodalni programi, ki vključujejo vadbo proti uporu in funkcionalni trening. Ti pristopi izboljšujejo kostno mineralno gostoto za približno 1 do 3 % letno, mišično moč do 40 % in funkcionalno zmogljivost, kar se odraža v hitrejšem vstajanju, merjeno s testom vstani in pojdi, ter boljši mobilnosti. Pomemben je tudi trening za ravnotežje, ki dokazano zmanjšuje tveganje za padce.
Keywords: fizioterapija, osteoporoza, zdravljenje, preventiva
Published in ReVIS: 22.06.2026; Views: 208; Downloads: 13
Full text (1,82 MB)

Abstract: Uvod: Preobremenitveni sindrom fleksorjev kolena (PSFK) in preobremenitveni sindrom adduktorjev kolka (PSAK) sodita med najpogostejše mišično-tetivne preobremenitvene po-škodbe v profesionalnem nogometu. Nastaneta kot posledica neskladja med trenažnimi obre-menitvami in regeneracijsko sposobnostjo tkiva, kar vodi v postopno akumulacijo mikro-travm, bolečinski sindrom in zmanjšano funkcionalnost. Ker pomembno vplivata na konti-nuiteto trenažnega procesa in tekmovalno pripravljenost, je razumevanje njune pojavnosti, ponovitev ter rehabilitacijskih in preventivnih pristopov ključno za strokovno delo fiziote-rapevtov v nogometu. Metoda: Raziskava je bila izvedena kot presečna empirična kvantitativna študija. Uporab-ljen je bil anonimni spletni anketni vprašalnik, ki je zajemal podatke o pojavnosti PSFK in PSAK, času in pogostosti recidivov, poteku rehabilitacije ter preventivnih navadah igralcev. V vzorec je bilo vključenih 74 profesionalnih nogometašev 1. SNL v sezoni 2025/2026. Podatki so bili analizirani z deskriptivnimi statističnimi postopki. Rezultati: PSFK je v karieri doživelo 33,8 % igralcev, PSAK pa 24,3 % igralcev. Ponovitve so se pojavile pri 36,0 % primerov PSFK in 33,3 % primerov PSAK, najpogosteje med 2. in 4. tednom po vrnitvi v trenažni proces. Kineziterapija je bila vključena pri 88,0 % igralcev s PSFK kot oblika fizioterapevtska obravnava, stabilizacijske vaje za medenični obroč in mišice trupa pa pri 83,3 % igralcev s PSAK. Preventivne vaje po rehabilitaciji je redno iz-vajalo 68,0 % igralcev po PSFK in 72,2 % igralcev po PSAK. Razprava: Rezultati potrjujejo, da sta PSFK in PSAK v 1. SNL pogosta in ponavljajoča sindroma. Visoka stopnja ponovitev poudarja pomen nadzorovanega postopnega dviga obre-menitev, progresivne ekscentrične vadbe ter vključitve preventivnih vaj v trenažni proces.
Keywords: preobremenitveni sindrom, fleksorji kolena, adduktorji kolka, fizioterapija, preventiva
Published in ReVIS: 10.06.2026; Views: 211; Downloads: 7
Full text (1,72 MB)

Abstract: Izhodišča: Odvisnost od psihoaktivnih substanc je javnozdravstveni in socialni problem. Odvisnost je motnja, kjer oseba kljub zavedanju posledic uživanja psihoaktivnih substanc le-te vztrajno išče in uživa še naprej. Pri zdravljenju odvisnosti poznamo tako imenovane visokopražne programe, kjer je potrebna visoka stopnja motivacije, in nizkopražne programe, katerih namen je zmanjšanje pojava posledic uživanja substanc. Poznamo tudi nevladne organizacije, ki imajo vlogo predvsem v procesu rehabilitacije odvisnikov od psihoaktivnih substanc. Vloga zdravstvenih delavcev je v procesu zdravljenja in rehabilitacije obsežna, saj izvajajo terapevtsko komunikacijo, motivirajo osebo, spremljajo stanje osebe in izvajajo zdravstvenovzgojno delo. Glavni namen zdravstvene vzgoje je razumevanje odvisnosti ter učenje skrbi za zdravje in zdravih navad. Namen raziskave je proučiti zdravstvenovzgojno delo z odvisniki od psihoaktivnih substanc. Metoda: Pri izvedeni raziskavi smo uporabili kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivno metodo dela, podatke pa pridobili z izvedbo polstrukturiranega intervjuja. V raziskavi, ki je bila izvedena meseca junija 2025, je sodelovalo sedem oseb, od tega dva moška in pet žensk, starih med 24 in 35 let, vsi po izobrazbi diplomirana medicinska sestra oziroma diplomirani zdravstvenik. Pred začetkom raziskave so vse te osebe podpisale soglasje za sodelovanje v raziskavi. Rezultati: Vsi intervjuvanci navajajo kot glavni namen visokopražnih in nizkopražnih programov zdravljenja odvisnosti zmanjšanje škode ter krepitev fizičnega, mentalnega in socialnega stanja odvisnikov od psihoaktivnih substanc. Pri vlogi zdravstvenih delavcev v procesu zdravljenja in rehabilitacije oseb so intervjuvanci izpostavili funkcije delavcev, kot so spremljanje stanja, izvajanje zdravstvenovzgojnega dela in motiviranje osebe. Delavci pri delu z odvisniki od psihoaktivnih substanc morajo biti empatični, sočutni, potrpežljivi ter imeti neobsojajoč pristop, sposobnost aktivnega poslušanja in izvajanja terapevtske komunikacije. V raziskavi intervjuvanci opredelijo motivacijo kot pomemben pogoj uspešnega zdravljenja in rehabilitacije, saj krepi vztrajnost, samokontrolo in socialno reintegracijo odvisnikov od psihoaktivnih substanc. Razprava: V raziskavi smo proučili zdravstvenovzgojno delo z odvisniki od psihoaktivnih substanc. Ugotovili smo, da zdravljenje obsega nizkopražne in visokopražne programe. Nizkopražni programi, ki jih izvajajo nevladne organizacije, so ključni zaradi zmanjšanja škode in dobre dostopnosti, saj nimajo nobenih vstopnih pogojev. Visokopražni programi imajo ključni pomen pri krepitvi in ohranjanju vseživljenjske abstinence. Ugotovili smo, da imajo zdravstveni delavci ključno vlogo tako pri zdravljenju kot pri rehabilitaciji odvisnikov od psihoaktivnih substanc. Njihove vloge zajemajo spremljanje stanja osebe, izvajanje terapevtskih postopkov, motiviranje osebe, zagotavljanje varnega in neobsojajočega okolja, nudenje psihosocialne podpore itd. Posebej pomembna je vloga zdravstvenih delavcev pri zmanjševanju stigme in samostigme ter pri vzpostavljanju zaupljivega terapevtskega odnosa. Ugotovili smo tudi, da je zdravstvena vzgoja pomembna komponenta pri zdravljenju in rehabilitaciji odvisnikov od psihoaktivnih substanc, saj je njen namen razumevanje odvisnosti kot bolezni, preventiva recidiva, spodbujanje sprememb vedenja in življenjskega sloga itd.
Keywords: visokopražni in nizkopražni programi, rehabilitacija, vloga zdravstvenega osebja, preventiva recidiva, motivacija.
Published in ReVIS: 02.06.2026; Views: 218; Downloads: 7
Full text (1,43 MB)

Abstract: Teoretična izhodišča: Debelost pri otrocih in mladostnikih predstavlja pomemben javnozdravstveni problem, ki se povezuje s številnimi telesnimi, psihološkimi in socialnimi posledicami ter pomembno vpliva na kakovost življenja otrok in njihovih družin. Kljub vse večji razširjenosti debelosti je obravnava pogosto preozko usmerjena, brez zadostnega upoštevanja psihosocialnih in okoljskih dejavnikov, kar lahko vodi v stigmatizacijo in manj učinkovito obravnavo otrok in mladostnikov. Namen magistrske naloge je bil s sistematičnim pregledom literature sintezno opredeliti vlogo medicinske sestre pri obravnavi otrok in mladostnikov z debelostjo, prepoznati ključne dejavnike uspešne obravnave ter izpostaviti priložnosti za izboljšanje prakse in nadaljnje raziskovanje. Metode: Raziskava je temeljila na sistematičnem pregledu strokovne in znanstvene literature, izvedenem skladno s smernicami PRISMA. V pregled in analizo je bilo vključenih 22 znanstvenih raziskav s področja obravnave debelosti pri otrocih in mladostnikih. Pred poglobljeno analizo vsebine posameznih raziskav smo zbrali njihove osnovne značilnosti ter ocenili metodološko kakovost in tveganje pristranskosti z uporabo ustreznih ocenjevalnih orodij glede na zasnovo posamezne študije. Podatke smo analizirali s kvalitativno tematsko analizo, pri čemer smo izvedli kvalitativno sintezo ugotovitev s kodiranjem vsebin in njihovim združevanjem v vsebinske kategorije. Rezultati: Analiza vključenih raziskav je pokazala, da debelost pomembno vpliva na telesno zdravje, psihološko počutje, samopodobo, socialne odnose in šolsko delovanje otrok in mladostnikov. Ugotovljeno je bilo, da ima medicinska sestra osrednjo vlogo pri zdravstveni vzgoji, preventivnih dejavnostih, motivacijskem svetovanju ter podpori otrokom in njihovim družinam. Pomembni dejavniki uspešne obravnave so vključevanje družine, dostopnost programov in podpora okolja. Razprava: Ugotovitve poudarjajo potrebo po celostnem in multidisciplinarnem pristopu k obravnavi debelosti, v katerem ima medicinska sestra pomembno vlogo pri podpori otrokom in njihovim družinam, zlasti pri zmanjševanju stigme, spodbujanju zdravega življenjskega sloga ter dolgoročnem spremljanju otrok in mladostnikov. Izpostavljena je tudi potreba po večji vključenosti vzgojno-izobraževalnih ustanov, boljši dostopnosti preventivnih programov in ustvarjanju okolja, ki omogoča zdrave izbire, kar lahko prispeva k izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov z debelostjo ter k učinkovitejšemu preprečevanju in obravnavi tega problema.
Keywords: debelost, otrok in mladostnik, medicinska sestra, preventiva, zdravstvena vzgoja.
Published in ReVIS: 19.02.2026; Views: 496; Downloads: 32
Full text (1,68 MB)