Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 24
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
PASTI DEREGULACIJE IN LIBERALIZACIJE LETALSKEGA PROMETA
Roman Vozel, 2017

Opis: Slovenija je lahko ponosna na pretekli razvoj in delovanje svoje letalske družbe, in sicer od njenega nastanka do danes. Pretresale so jo mnoge gospodarske in politične turbulence, a vendar ji je nekako uspelo ohraniti dobro ime, predvsem pa svetu pokazati, da je Slovenija tudi država z lastnim letalskim prevozom. V mednarodni skupnosti ima država svojevrsten status in politično moč, če lahko v pogajanjih nastopa ob boku drugih držav kot enakovredna letalska država. Mednarodno gledano, posebej na vse bolj globaliziranem trgu letalskega prometa je Slovenija nehote del globalnega neusmiljenega stroja s čedalje manj manevrskega prostora pri lastnih odločitvah. Država se je iz različnih razlogov bolj ali manj vpletala v poslovanje in odločitve nacionalne letalske družbe do začetka tega stoletja, ko je ugotovila, da težje konkurira globalnemu letalskemu trgu z okostenelimi ter preživetimi gospodarskimi in političnimi dotedanjimi prijemi. Z zakonodajo si je zagotovila večinski lastniški delež, poslovanje v duhu preživetja same letalske družbe pa prepustila zakonitostim svobodnega letalskega globalnega trga. Slovenija kot uspešno vpeta država v mednarodni letalski promet z lastno nacionalno letalsko družbo se ni, tako kot ostale uspešne države, uspela izogniti procesu globalizacije; uspelo pa ji je ohraniti ime letalske družbe in njen obstoj, kar pa je mnogim državam spodletelo. Kot dolgoletni uslužbenec v več letalskih podjetjih sem bil neposredno priča njihovim prevzemom ali propadom. V diplomskem delu predpostavljam o, da so gospodarske in politične elite z nepremišljenimi odločitvami v postopkih deregulacije in liberalizacije na vse bolj globalnem trgu letalskega prometa bistveno pripomogle k prevzemu ter stečaju nacionalnih družb. Kot potrditev te raziskave nizamo nekaj primerov vidnejših letalskih družb, ki so utrpele škodo zaradi nespametnih in premalo premišljenih odločitev vodstva letalskih družb ter neprilagajanja politik, tako gospodarskih kot političnih odločevalcev, novim tržnim zakonitostim v procesu deregulacije in liberalizacije.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: letalske družbe, letalski promet, deregulacija, liberalizacija, prevzemi, stečaji, politike gospodarskih in političnih elit
Objavljeno: 11.08.2017; Ogledov: 2334; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (855,67 KB)

2.
Skupna čezmejna javna naročila izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa v funkcionalnem bloku zračnega prostora centralne Evrope
Vesna Matjašec, 2016

Opis: Liberalizacija letalskega sektorja v Evropski Uniji (v nadaljevanju: EU) in zakonodajni sveženj ʼenotno evropsko neboʼ, poznan kot SES (Single European Sky, v nadaljevanju: SES), so združili izvajalce navigacijskih služb zračnega prometa držav članic v funkcionalne bloke zračnega prostora (Functional Airspace Block, v nadaljevanju: FAB) s ciljem optimizacije pretoka zračnega prometa in povečanja učinkovitosti služb zračnega prometa v Evropi. Tako se je skladno z zakonodajnim svežnjem SES, vzpostavilo devet funkcionalnih blokov, med njimi tudi Funkcionalni blok zračnega prostora centralne Evrope (v nadaljevanju: FAB CE), ki združuje izvajalce navigacijskih služb zračnega prometa naslednjih držav: Avstrije, Bosne in Hercegovine, Češke Republike, Hrvaške, Madžarske, Republike Slovenije in Slovaške Republike. Izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa, združeni v FAB CE, so samostojne pravne osebe v državni lasti, zavezanci za izvajanje postopkov javnih naročil. Financirajo se s prihodki iz naslova pristojbin na zračnih poteh in terminalnih pristojbin, ki jih plačujejo letalski prevozniki. Sistem javnega naročanja je pomembno orodje za zmanjšanje stroškov naročnikov. Čezmejno sodelovanje med naročniki iz različnih držav članic združenih v FAB CE, bi pospešilo doseganje ciljev zakonodajnih svežnjev SES, predvsem v smislu zniževanja stroškov navigacijskih služb zračnega prometa in tudi za potrebe nudenja podpore pri implementaciji, izvajanju in pri nadaljnjem razvoju FAB CE. Za razvoj tovrstnega čezmejnega sodelovanja naročnikov v FAB CE je ključnega pomena javno naročniška zakonodaja, tako na evropskem, kot na nacionalnem nivoju. To magistrsko delo preučuje ovire in možnosti izvajanja skupnih čezmejnih javnih naročil izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa združenih v FAB CE z vidika direktiv EU s področja javnega naročanja in nacionalnih zakonodaj posameznih držav članic FAB CE.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: javna naročila, zračni promet, zračni prostor, navigacijske službe, čezmejno sodelovanje, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 2422; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

3.
4.
5.
Pasti deregulacije in liberalizacije letalskega prometa
Roman Vozel, 2017

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: letalske družbe, letalski promet, deregulacija, liberalizacija, prevzemi, stečaji
Objavljeno: 21.09.2017; Ogledov: 1944; Prenosov: 107
URL Celotno besedilo (0,00 KB)

6.
7.
Pomen preventive za varnost cestnega prometa v Republiki Sloveniji
Olga Kampl, 2012

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: cestni promet, varnost, preventiva, magistrska naloga
Objavljeno: 03.10.2017; Ogledov: 2477; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh