1. |
2. |
3. Dolgoročno investiranje na podlagi notranjih vrednosti podjetijUrban Marguč, 2018 Opis: V magistrskem delu je predstavljeno dolgoročno investiranje na podlagi notranjih vrednosti podjetij po vzoru osredotočenega investiranja in investicijskih načel Warrena Buffetta.
Razlika med investiranjem in špekuliranjem je v tem, da se pri investiranju ocenjuje vrednosti delnice na podlagi vrednosti in poslovanja podjetja, špekuliranje pa temelji na prepričanju, da bo cena delnice narasla zato, ker bo nekdo zanjo pripravljen plačati več.
Med investiranjem in špekuliranjem je tanka meja, saj lahko investitor podleže močnim čustvenim tokovom, ki so prisotni na delniških trgih, če ni ustrezno pripravljen na finančne in psihološke borzne rasti in padce. Pravi investitor je redkokdaj prisiljen prodati delnice in v večini časa ne upošteva tržnih cen.
Za uspešno investiranje je zelo pomembno poznavanje in razumevanje psihologije investiranja, ki zadeva močne čustvene tokove. Najbolj pogosti in najmočnejši čustvi, ki se pojavljata na borzi, sta pohlep in strah, posledica pa je pojav črednega nagona. Končna posledica naštetih pojavov pri špekulantih in nepoznavalcih borze, ki so na njej prisotni, je neracionalno obnašanje, kar povzroča izgubo.
Investiranje na podlagi notranjih vrednosti podjetij ima prednost pred drugimi načini vlaganj, saj investitorju zagotavlja določeno stopnjo varnosti, ki ga obvaruje pred borznimi padci, hkrati pa mu omogoča doseganje dolgoročno visokih dobičkov oz. donosnosti na vloženi kapital.
S tem povezano domnevo, da je z dolgoročnim investiranjem na podlagi notranjih vrednosti podjetij možno dosegati višje donose kot z drugimi načini investiranja, kot sta npr. aktivno portfeljsko upravljanje in indeksno investiranje, sem v predmetnem magistrskem delu potrdil.
Potrdil sem tudi domnevo, ki je pravila, da je z dolgoročnim investiranjem na podlagi notranjih vrednosti podjetij možno preseči borzni indeks S & P 500. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: notranja vrednost podjetja, Buffettova načela investiranja, psihologija investiranja, investiranje, špekuliranje, potrpežljivost, špekulativni mehurčki. Objavljeno: 27.10.2018; Ogledov: 2288; Prenosov: 135 Celotno besedilo (1,94 MB) |
4. |
5. Razlogi za starševstvo in pomen otrok v različnih kulturnih kontekstihAdela Černigoj, 2016 Opis: Razlogi za starševstvo oziroma pomen, ki ga pripisujemo otrokom, nam razkrivajo, kje in
kakšno je mesto otroka v družini ter družbi. Teoretični okvir za raziskovanje pomena otrok, ki
sta ga zasnovala Hoffman in Hoffman (1973), predpostavlja, da pomen, ki ga pripisujemo
otrokom, variira glede na obstoječo družbo. To pomeni, da se motivacija za starševstvo
razlikuje v različnih kulturah ter se spreminja z zgodovinskimi trendi in je zato predmet
medkulturne psihologije. Pomene, ki jih pripisujemo otrokom, najpogosteje razdelimo v tri
skupine, in sicer: psihološki, socialni in ekonomski pomen. Psihološki pomen otrok se nanaša
na čustva, ki jih starši doživljajo ob otroku kot so zadovoljstvo, ponos, veselje in ljubezen. Pri
socialnemu pomenu otrok gre predvsem za občutja družbenega odobravanja ter splošne
sprejetosti v širši družbi, ki so jih starši deležni zaradi dejstva, da imajo otroke. Ekonomski
pomen otrok pa se nanaša na materialni prispevek otroka k družini, bodisi v obliki pomoči pri
raznih opravilih, bodisi v obliki finančne podpore svojim staršem v starostnem obdobju.
Omenjene skupine pomenov otrok so odvisne od številnih dejavnikov makrosistema, kot so
kultura, družbene norme in vrednote, zgodovina naroda, kolektivistična oziroma
individualistična usmerjenost kulture in drugo.
Rezultati na slovenskem vzorcu so pokazali, da matere otrokom pripisujejo visok psihološki
pomen, medtem ko sta socialni in ekonomski pomen nizka, pri čemer je najnižje vrednoten
ekonomski pomen otrok. Med anketiranimi materami pa so se glede na njihovo starost in
socialnodemografski položaj pokazale določene razlike v vrednotenju otrok. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: pomen otrok, medkulturna psihologija, makrosistemi, psihološki pomen, medkulturne primerjave, diplomske naloge Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 897; Prenosov: 45 Celotno besedilo (1,04 MB) |
6. Psihološka priprava športnikaDamjan Verhovc, 2016 Opis: Psihološka priprava v športu postaja ena ključnih strategij za izboljšanje tekmovalnega rezultata
posameznega športnika in športnih ekip. Svetovalni in pedagoški proces sta bistvena pristopa,
ki se uporabljata pri tovrstni pripravi športnika. Tehnike in metode psihološke priprave v športu
so večinoma tehnike kognitivno vedenjske terapije, kar pomeni, da gre pri svetovanju oziroma
pri delu s športnikom za znanstveno podprt strokovni proces. Cilj magistrske naloge je ugotoviti
ali je tehnika vizualizacije učinkovito sredstvo pri doseganju boljšega rezultata. V prvem torej
teoretičnem delu s pomočjo pridobljenih podatkov iz strokovne literature najprej opišemo
razvoj in opredelitev psihologije športa ter predstavimo svetovanje in pedagoški proces v
psihični pripravi športnikov. V nadaljevanju opišemo pomen koncentracije, motivacije,
samopodobe, samozaupanja in samozavesti ter vpliv in značilnosti mentalnih stanj kot sta
anksioznost in stres v športu. V zadnjem delu teoretičnega dela predstavimo psihološko
pripravo, predtekmovalno in tekmovalno stanje ter podrobneje opišemo uporabo tehnik in
metod, ki se uporabljajo v psihološki pripravi športnika. V empiričnem delu predstavimo
rezultate analize, ki so bili zbrani s polstrukturiranim intervjujem. V raziskavi smo izvedli pet
intervjujev s košarkarji, ki so se udeležili treninga vizualizacije. Z analizo predstavljenih
podatkov in rezultatov smo odgovorili na zastavljeno raziskovalno vprašanje ali tehnika
vizualizacije vpliva na izboljšanje športnega rezultata. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: psihologija športa, psihološke priprave, vizualizacija, slikovne predstave, magistrske naloge Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1170; Prenosov: 125 Celotno besedilo (1,30 MB) |
7. Metoda "voice dialogue" v psihoterapevtski praksiSonja Gorup-Špenko, 2015 Opis: Deskriptivna in fenomenološka raziskovalna naloga s pomočjo analize strokovne literature
predstavlja psihoterapevtsko metodo »voice dialogue«. Na kratko je opisana kronologija
nastajanja metode od poznih 70-ih letih prejšnjega stoletja dalje, v nadaljevanju pa je
terminološka in konceptualna predstavitev teorije metode psihologija zavestnega jaza, kot sta
jo poimenovala utemeljitelja metode, dr. Sidra Stone in dr. Hal Stone. Naloga primerja
koncepte in posamezne pojme psihologije zavestnega jaza s podobnimi psihološkimi koncepti
analitične psihologije C. G. Junga. V poglavju o energijskih vidikih selfa in terapevtovem
držanju energetskega prostora so na kratko dodane razlage sodobne nevroznanosti: D.
Siegelova odnosna nevrobiologija, pomembna za razumevanje pojma terapevtovo energetsko
držanje prostora za self, ter nevrofiziologija stresa, ki je pomembna za razumevanje
psihoterapevtskega dela z implicitnimi (nezavednimi–telesnimi) spomini. V nalogi so
predstavljene tudi možnosti uporabe metode »voice dialogue« za terapevtsko delo, povezano s
spiritualnimi vidiki in delo s sanjami.
Na utemeljitelja metode »voice dialogue« in nastanek psihologije zavestnega jaza je imela
najpomembnejši vpliv analitična psihologija Carla Gustava Junga, zato so v drugem delu
predstavljeni psihološki pojmi, ki jih je utemeljil Jung, kot so: kolektivno nezavedno, arhetipi,
kompleksi, sebstvo (self), ego, persona in senca, individuacija ... Izpostavljena sta odnos med
duhovnim jedrom sebstvom (self) in osebnostjo (ego) ter pomen duhovnega vidika za
življenje posameznika, kot ga je razumel Jung. Na koncu poglavja je oblikovana primerjalna
tabela pojmov analitične psihologije in psihologije zavestnega jaza.
Tretji empirični del vsebuje kvalitativno raziskavo sekundarnega gradiva, to je analizo
dnevniških zapisov klientov o doživljanju metode »voice dialogue«, zbranih med
psihoterapevtskim delom s sedmimi klienti. Izbrane so kode, ki pojasnjujejo doživljanje
uporabljenih posameznih elementov metode »voice dialogue« skozi različne faze
terapevtskega procesa. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: voice dialogue, psihologija zavestnega jaza, delujoči jaz, proces zavestnega jaza, primarni self, odtujeni self, energetska indukcija, magistrske naloge Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 833; Prenosov: 63 Celotno besedilo (1,60 MB) |
8. |
9. PSIHOLOŠKI VIDIKI FIZIOTERAPEVTSKE OBRAVNAVE KRONIČNE BOLEČINENaja Štefanič, 2022 Opis: Ustrezna in uspešna obravnava kronične bolečine je primarnega pomena, saj gre za dolgotrajno bolečino, ki traja dlje kot 3–6 mesecev in pacientu uničuje fizično, psihično, socialno in ekonomsko življenje. Kronična bolečina opazno zmanjšuje posameznikovo kakovost življenja. V diplomskem delu smo se osredotočili na ustrezne psihološke vidike v fizioterapevtski obravnavi, v raziskovalnem delu naloge pa izvedli sistematični pregled tuje in slovenske strokovne literature ter skušali ugotoviti, ali ima odnos terapevt-pacient pomembno vlogo pri doseganju zastavljenih ciljev za uspešno fizioterapevtsko obravnavo ter kakšna je kakovost pacientovega življenja s kronično bolečino. Ugotovili smo, da je fizioterapija sicer ena izmed najpomembnejših obravnav kronične bolečine, vendar bi bilo priporočljivo, da bi fizioterapevt imel tudi splošna znanja o motnjah osebnosti in vedenja, stresa ter motivacije. Študije so kot največji problem ugotovile, da fizioterapevti poročajo o omejenem znanju, pomanjkanju časa ter minimalnem usposabljanju psiholoških strategij. Predlagajo, da bi se osnove vključile v študij fizioterapije. Pacienta s kronično bolečino bi bilo treba obravnavati celostno, na multidisciplinarni način, kar pomeni, da bi moral imeti fizioterapevt poleg specialnih znanj tudi znanja s področja psihologije, komunikologije in sociologije. S pomočjo teh veščin, bi se mu lahko približal, vzpostavil močnejše zaupanje in sodelovanje. Fizioterapija pri obravnavi kronične bolečine je ena izmed učinkovitih terapij, pri čemer odnos med fizioterapevtom in pacientom predstavlja pomemben člen za uspešnost fizioterapevtske obravnave. Kot najbolj učinkovit pristop zdravljenja se je izkazal multidisciplinarni način, ki poleg fizioterapije vključuje tudi psihološko obravnavo ter pacienta obravnava individualno. Kronična bolečina predstavlja poleg resnih posledic za pacientovo kakovost življenja tudi škodljiv učinek na njegovo socialno in družinsko okolje. Prav tako le-ta predstavlja tudi pomembne posledice za paciente in njegove svojce, kar povzroča poslabšanje kakovosti življenja pacientov in bližnjih. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: »kronična bolečina«, »psihološki vidiki kronične bolečine«, »psihologija bolečine«, »kronična bolečina in kakovost življenja«, »psihološki vidiki bolečine«, »vloga fizioterapevta pri kronični bolečini«, »kronična bolečina in depresija«. Objavljeno: 25.02.2022; Ogledov: 1359; Prenosov: 132 Celotno besedilo (476,89 KB) |
10. Uporabnost realitetne terapije v praksiElizabeta Stojko, 2021 Opis: Diplomska naloga daje vpogled tuje in domače literature ter predstavitev študij. Teoretični del vsebuje opis psihoterapevtskih pristopov, s poudarkom na realitetni terapiji, empirični del pa je temeljil na študiji domače in tuje literature. Po pregledu literature smo izdelali PRIZMA diagram ter prikazali rezultate po kodah in kategorijah. Na koncu smo v razpravi odgovorili na zadana raziskovalna vprašanja. Uporabljena je bila deskriptivna metoda raziskovanja s pregledom domače in tuje literature.
Ugotovili smo, da je realitetno terapijo mogoče uporabiti s katerim koli posameznikom, ki pokaže pripravljenost in sposobnost, da razume njena načela ter si želi sprememb. Torej je v resnici realitetna terapija dostopna vsakomur. Na podlagi pregleda člankov ugotovimo, da je realitetna terapija učinkovita pri zdravljenju težav v duševnem zdravju, kot so anksioznost, depresija, zasvojenost, nezadovoljstvo z različnimi področji življenja ipd., pri zdravljenju spolnih prestopnikov, zasvojenih z drogami, pri zdravljenju avtoimunih bolezni, med svetovanci s kroničnimi boleznimi in tudi v praksi pri drugih težavah. Kot zanimivost smo ugotovili tudi, da izvajanje teorije izbire v predšolskem obdobju razvija veščine reševanja problemov, vabi k sodelovanju, krepi njihov občutek skupnosti, gradi medsebojno spoštovanje ter izkorišča otrokovo običajno človeško potrebo po moči in nadzoru. Majhnim otrokom zagotavlja možnost, da uporabijo svoj glas ter sprejemajo odločitve in rešujejo težave. Otroke spodbuja k sodelovanju in prispeva k povezovanju vzgojiteljev z njimi.
Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: psihologija, psihoterapevtski pristopi, učinkovitost, realitetna terapija, teorija izbire, diplomske naloge Objavljeno: 17.05.2022; Ogledov: 744; Prenosov: 75 Celotno besedilo (803,01 KB) |